Hvala lepa za besedo.

Že vnaprej povem, da ne bom kratek, bom pa svoja vprašanja razdelil na več delov. Ne vzdihovati, na začetku se je treba resno zadeve zmenit, ker to, kar je kolega Zdravko povedal, bo navsezadnje neko izhodišče. Vidi se, da se je dobro pripravil, ker je bil prej v Levici, pa bodo spet novinarji ropotali, imel je pa srečo, da Trčka takrat ni bilo, ker sem nekaj drugega moral delati, drugače bi se še bolje pripravil. V šali sem tu državni sekretarki in sekretarju namignil, če bi bil politično manj naiven, bi mene povabil za državnega sekretarja. Dobro, ampak če bo tri četrt tega uresničeno, ko bo Levica prevzela resor za gospodarstvo, bom jaz tam počival pa delal »fine tuning«, ker sem, dajmo reči, MGRT minister v senci.

Veseli me to, da ste priznali, da ste bili naivni. To je dejansko problem Slovenije - mi ljudi za politiko ne delamo. Vsak, ki pade pri nas v politiko, ne ve, v kaj pade. In to je nek velik, resen problem. Dobro, malo ste se nazaj ujeli glede teh izjav »včasih kaj izjavim«, v ljudskem jeziku bi se reklo »včasih kaj bleknem«. Pa bom toliko gentlemanski, čeprav sem si dal to pod tretje vprašanje, da vas tega ne bom spraševal. Jaz sem v nekem življenju, se ukvarjam s telicami, vi se tam sproščate; pa to se ne hecam, resno mislim. Verjetno, če bi jaz neko fabriko delal, da bi vaše kravice iz štale gledale to, bi se vprašali, madona, kaj pa Trček tam dela. In verjetno, če bi bil Koražija minister za gospodarstvo, ne bi rekel, glej, oni tam Zdravko s Kozjanskega tam dol je pa ekoterorist. Zakaj to govorim? Govorim zato, ker se mi premalo zavedamo. Glejte, to, kar se mi zdaj tu pogovarjamo, spremljajo vse resne ambasade v Republiki Sloveniji. V vsaki resni ambasadi v Republiki Sloveniji, in teh je večina, imajo osebo, ki govori dosti boljšo in dosti lepšo slovenščino od mene; pa ne lažem, ker sem skoraj največ poslanske, parlamentarne diplomacije ob kolegu iz NSi oddelal. In zaradi tega je tudi to pomembno, kaj ljudje in kako govorijo. Bom šel na vprašanja, ampak en moj nasvet je tudi - to velja celo za mestne občane, mestne župane, občinske svetnike in tako naprej -, jaz Twitterja ne uporabljam. Res nisem mislil, da bom leta 2014 izvoljen, ampak sem takrat v Mariboru na zadnjem soočenju rekel, če bom izvoljen, ga ne bom uporabljal. Zakaj? Ker sem vedel, da jaz nimam časa, da bom eno tretjino svojega časa z Janezom Janšo »ping-pongiral« na Twitterju. In če bi morali kaj gospodarstveniki noreti, bi morali noreti nad izjavami, ki jih ta gospod, pa še kak drugi, že dolga leta daje, ki dosti bolj vplivajo na boniteto Republike Slovenije kot kaka mogoče ne preveč premišljena izjava Mihe Kordiša, ki navsezadnje preči 33. člen ustave, kar bi novinarji morali vedeti, ki varuje zasebno lastnino.

Če grem na vprašanja. Seveda, področje gospodarskih in socialnih razmer v ustavi urejajo členi od 66 do 79, spredaj je pa še člen 49, ki govori o svobodi dela, prečijo 14. člen, sam začetek ustave in tako naprej. Mi včasih pozabljamo, da smo ustavna parlamentarna demokracija, in upam, da bomo to nekako ojačali, da se to ne bo pozabljalo.

Par zadev na katere moram uvodoma opozoriti. Kot minister v senci Levice, veste, meni osebno, pa tu me bodo moji malo kregali, ni niti neko veliko vprašanje ali je nekaj domače ali tuje. Sicer seveda hočem, da je več domačega. Ključno vprašanje mi je, kje se plačujejo davki in kakšen je odnos do delavcev. Jaz prihajam iz Maribora. Neka korporacija Henkel, po domače povedano, nekaj začne knjižiti na Nizozemskem, pa nam davki padejo na eno desetino, čeprav tam tisti naši ludeki delajo še vedno isto ali pa celo več. Drugo neko ključno vprašanj je, kdo je v nadzoru. Tako kot hoče ta koalicija to peljati, bom odkrito povedal, si hoče iz kvote SMC preveč »pajsniti« nadzora tistega, kar je skupnostno, SDH. Veste, zato bi lahko moje konkretno vprašanje bilo glede na izkušnjo, ki sem jo imel z razgovorom z norveško sekretarko za državno lastnino, ali bo dr. Trček v nadzornem svetu SDH? Smrtno resno mislim. To je zame potem, veste, resna demokracija. Gospo sem na koncu, mislim ona odgovarja za toliko skupnostne lastnine kolikor je Slovenija ustvarila BDP v 27 letih, tam nekje. In sem potem gospo po kar zanimivem razgovoru, čisto tako koriziteta mag. Rajića in takrat mag. Logarja to ni tako zanimalo, pa so šli na nekaj drugega, tako da se Levica resno ne ukvarja z gospodarstvom. Dobro jutro, dober dan! Vprašal je, pa dobro gospa, ne boste mi rekli, da nimate političnih pritiskov, pa se je skoraj polula od smeha. Je rekla, ja seveda jih imamo, kje jih pa nimajo. Sem rekel, in gospa? In mi je v vljudni obliki povedala: noben si ne upa predlagati šalabajzerjev.

Kaj me je motilo v tem vašem uvodnem govoru, gospod minister in ponovni kandidat za ministra je, da vam tako malo težko gredo iz besed in sindikati. Sindikati so bili običajno nekje na koncu. Veste, jaz sem prostorc in na tistem prostorskem področju se je vedno govorili arhitekti, inženirji, ti, ti, ti in sociologi. Sedaj tako čisto vaja v piaru, pa to bi vam moral zaračunati vsaj deset jurjev, če tisti izraelski državljan računa 100 jurjev, dajte ta mandat najprej reči sindikati in vse ostalo. Ker potem se vam bo to tudi, veste, stil je fizionomija duha, tudi v glavi se vam bo potem malo premaknilo bolj proti sindikatom. Rekli ste, sodelovanje s socialnimi partnerji, mi imamo Ekonomsko-socialni svet, kjer imamo bolj težave s predstavniki delodajalcev. Pa jaz ne bi bil rad grd do Gospodarske zbornice Slovenije. Mi nimamo obveznega članstva v Gospodarski zbornici Slovenije. V katerem imenu govori Gospodarska zbornica Slovenije? Se bojim, da ne v imenu tistih, kot ste sami rekli 99 % firm. Dobro jutro!

Ne bom šel v komentarje podatkov, ki ste jih navajali. Jaz priznam, da se največkrat se z mojim tastom kregam, Zdravo je v redu, Zdravko ni v redu. Tast je koalicija, jaz sem opozicija. Ampak veste, če smo mi bili, kot bi rekli Štajerci, v »buli«, pa nam gre boljše, seveda BDP raste. Ampak zelo pomembno je razmerje, če govorimo že o tako imenovanih teh ključnih ekonomskih kazalcih, to sem predaval prvo polovico moje akademske kariere razmerje med BDP in NNP-jem, če smo mi zelo izvozno gospodarstvo. BDP po domače povedano meri kje se nekaj dela. NNP pa meri kam gredo penezi. Tudi tu moramo mi to pojačati. Veste, jaz sem tam na strojnem faksu predaval nekim gospodom, ki smo mi tam bili skoraj kot fotri, pa sem jih vprašal, pa dobro, zakaj vi rabite to, kaj je že, višjo strojno? So bili iz Kolektorja. So rekli, veste kaj, v Mehiko nas bodo poslali za šefe / nerazumljivo/, ker smo videli, da drugače v bistvu ne bo šlo.

Še dve opombi, potem pa resna vprašanja, da ne boste preveč vzdihovali. Mogoče ne bi bilo napačno, da mi začnemo govoriti skupnostna lastnina, skupnostno premoženje namesto državno premoženje. Miro Cerar je tudi bleknil dokaj na začetku mandata, da si mi to navadni ludeki malo narobe predstavljamo, da je to v tistem trenutku bolj njegova kot od vseh nas. Ker prepogosto mi slišimo »dam državi«. Tudi to podjetniki zelo radi rečejo. Pa počakaj, kdo je država? Država smo mi. Tudi ti gospodje, ki se sedaj rolajo po medijih, pa napadajo v glavnem levico, čeprav v bistvu preko levice napadajo Marjana Šarca, bodimo odkriti. Bi bili bolj betežni in manj izobraženi brez te države. Verjetno se moramo vsi zavedati, da plačujemo davke. V kapitalizmu je seveda osnovno razmerje med delom in kapitalom in smo zastopniki različnih interesov, ki se v hramu demokracije o tem pogovarjamo. Se absolutno strinjam z vami o predvidljivosti okolja, ampak veste, to ne velja samo za podjetnike, predvidljivost, varnost, to je sestavni del malih vretenčarskih, malih možganov, to je vretenčarska dediščina človeka. Zato se mi zdi, še en brezplačni nasvet, gospod, verjetno bodoči minister, ko se govori o tem, ne grimsoidno govoriti o varnosti in predvidljivosti, ampak zavedati se tega, da si navsezadnje vsi to želimo, ne samo, da si vsi to želimo, to imamo tudi zapisano v ustavi.

Dobro, sedaj sledijo vprašanja. Predsedujoči, jaz bi predlagal tako, da jih eno polovico v tem prvem krogu verjetno postavim, ker drugače bo preveč. Sem si jih na vlaku od Ivančne gorice, do mimo Žalne, do Grosuplja napisal enaindvajset, pa še nekaj imam zraven.