Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani predsednik odbora, gospod Perič, spoštovani ostali prisotni, najlepša hvala za besedo.

Nekateri poslanci, ki ste na sejah Odbora za gospodarstvo sedeli že v preteklem mandatu, me dobro poznate, ostali ste o meni že kaj slišali, zato bom v svoji predstavitvi sebe poskušal biti kratek.

Če bi koga na ulici vprašali, katere besede so zaznamovale moj mandat v preteklem obdobju, bi verjetno slišali kaj o Zemljariču pa o močvirnikih pa o Magni pa o ekoteroristih. Sam ne bi želel, da bi bil moj pretekli mandat obeležen samo z besedami, sploh pa ne s temi besedami. Zato se bom v predstavitvi osredotočil predvsem na dejanja in na rezultate, pa seveda predvsem na cilje, ki jih bomo poskušali realizirati v naslednjih štirih letih.

Ko sem decembra 2014 prvič sedel tu pred Odborom za gospodarstvo, sem bil, moram priznati, kar precej naiven. V državni upravi stvari potekajo drugače kot v gospodarstvu. To ne pomeni, da se ne da ničesar spremeniti. Vendar pa je treba vedeti, da vsaka stvar potrebuje svoj čas in da zahteva svojo proceduro. V štirih letih sem se zato naučil vsega tega, pa še težko, bi rekel, da me uradniki danes ne morejo več presenetiti s kakšnimi novimi predlogi pravil. Poznate me. Včasih izjavim kakšno stvar in moram potem polovico mandata razlagati kaj sem pri teh besedah mislil. Vendar pa o tistih stvareh, kjer nam je šlo dobro ne govorimo veliko in prepričan sem, da je bilo veliko zadev tudi dobrih, predvsem bi želel nekaj povedati ali spregovoriti o sodelovanju s socialnimi in drugimi partnerji. In to bo moja prva točka, ki ji bom namenil nekoliko več pozornosti.

Na predstavitvi pred štirimi leti sem dejal, konec koncev obljubil, da bom sodeloval s ključnimi subjekti v gospodarstvu. To obljubo, verjamem, da sem izpolnil. Moj mandat je zaznamovalo sodelovanje z Gospodarsko zbornico Slovenije, Trgovinsko zbornic Slovenije, Obrtno zbornico Slovenije, Turistično-gostinsko zbornico Slovenije, Združenje menedžer, s Poslovnim klubom oziroma Klubom podjetnikov in sindikati. Sicer v zadnjih dneh slišim nekaj slabe volje s strani Obrtne zbornice Slovenije, pa naj mi ne zamerijo, ampak od vseh teh naštetih organizacij sem se največkrat sestal prav z njimi. In tudi večina ukrepov organizacijskih in finančnih je bila v preteklem obdobju namenjena malim in srednjim podjetjem. Vrata moje pisarne so bila vedno odprta, včasih še celo preveč, da imam potem tu pa tam težave tudi s KPK.

Druga točka, ki ji želim nameniti več pozornosti so slovenske makroekonomske razmere oziroma kazalci. Primerjava med letom 2014 in 2017 oziroma tam, kjer imamo podatke tudi 2018 je zanimiva in kaže, da je bil BDP na prebivalca v letu 2014 18.244 evrov, da je narasel do konca leta 2017 na 20.951 evrov, da smo imeli stopnjo zaposlenosti v letu 2014 63 % in da je do konca prvega kvartala letos narasla na 69,7, skoraj 70 %. Da je bilo število brezposelnih leta 2014 120 tisoč in da je ta številka na koncu leta oziroma maja let 2018 znašala 76 tisoč. Da je bilo število brezposelnih mladih leta 2014 11.200, da je bilo več kot prepolovljeno in da so podatki iz maja leta 2018 5.740. Da je bila minimalna plača bruto znesel leta 2014 789 evrov in je narasla do konca lanskega leta na 842 evrov. Da je bila povprečna mesečna neto plača 1.008 evrov in je narasla do konca lanskega leta na 1.077. In na koncu da je bil konsolidiran bruto dolg države leta 2014 80,3 % BDP in je bil v tem obdobju zmanjšan na 73,6 % BDP. Rast je bila od leta 2008 do leta 2013 negativna. Leto 2013 je znašalo oziroma je bila rast minus 1,1 %. Da smo imeli podatke o rasti ali pa rezultate leta 2014 3 %, 2015 2,3 %, 2016 3,1 %, 2017 4,9% in leta 2018 5,1. Vendar da ne bo vse tako dobro je treba jasno in glasno povedati, da smo šele leta 2017 dosegli predkrizni nivo iz leta 2008. Rast je bila v zadnjih letih nad povprečjem Evropske unije. Vsekakor ne moremo mimo tega, da je Slovenija ekstremno ali zelo izvozna država. Slovenski izvoz blaga in storitev je lani dosegel 82 % vrednosti skupnega bruto družbenega produkta; če smo naredili, poenostavljeno, 43 milijard, smo izvozili 35. Od leta 2013 se je povečal za 32 %, močno se je povečala tudi vrednost tujih neposrednih investicij, od leta 2014 do 2017 za 34 %. In če je komu ljubše v evrih ali pa milijardah, je znesek tujih neposrednih investicij konkretno v tem trenutku ali pa v zadnjem obdobju, absoluten znesek, milijarda 367 milijonov evrov. Teh številk se moramo dobro zavedati, ko govorimo o prihodnjih ukrepih. Bruto družbeni produkt ustvarjajo: javna potrošnja, zasebna potrošnja, investicije in izvoz. Javna potrošnja mora biti v okviru zmožnosti, zasebna potrošnja je tista, kjer imamo neke rezerve in jo bomo poskušali spodbujati. V zadnjih letih pa so zrasle tudi investicije. Po nekih podatkih lahko trdimo, da na vsakih 400 milijonov investicij v Sloveniji lahko računamo, da bo BDP v naslednjih štirih do petih letih rastel po stopnji iz tega naslova 0,5 % na leto. Motor slovenskega gospodarstva so izvozniki. Mi pa moramo poskrbeti, da bodo imeli doma stabilno in predvidljivo poslovno okolje, da bodo izdelke in storitve lahko prodajali v tujini. Pri tem pa je zame ključno sodelovanje oziroma partnerstvo. Razprtije in javno napadanje med sabo ne prispevajo k dobri gospodarski klimi. Verjamem, da lahko s sodelovanjem z Gospodarsko zbornico, Obrtno zbornico, Združenjem Manager, Klubom podjetnikov in sindikati ter ostalimi ukrepe zapeljemo v to smer, da bo vse skupaj spodbudno vplivalo na poslovno okolje.

Zame ključen vidik stabilnega poslovnega okolja predstavlja predvidljivost. Če bo prihodnja Vlada s svojimi ukrepi posegala na področje davkov ali prispevkov ali, na primer, v minimalne plače, je treba to narediti v primerni časovnici. Vsak ukrep, ki se bo dotikal dolgoročnega poslovanja podjetij, je treba napovedati in ga uvesti predvidljivo, ne pa kar čez noč. Podjetjem moramo dati možnost, da se na spremembe pripravijo in prilagodijo. To je ključ za stabilno in predvidljivo poslovno okolje. Verjetno želite, da sem pri teh ukrepih bolj konkreten. Naše ministrstvo si bo prizadevalo, če ga bom imel priložnost voditi, da ne bo ukrepov, ki bi zmanjševali konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Najprej pa morda moje razmišljanje o spremembi davka na dobiček. Gledano primerjalno, je treba povedati, da je kapital v Sloveniji med najmanj obdavčenimi, delo pa med najbolj obdavčenimi kategorijami. Pri nižjih plačah smo še nekako konkurenčni - govorim o obdavčenju plač -, pri višjih plačah pa smo zaradi progresivne obdavčitve nekonkurenčni z okolico in se nam dogaja, da podjetja, ki imajo sedeže v regiji, taka delovna mesta selijo na druga območja. Davek na dobiček smo v preteklem mandatu zvišali s 17 na 19 %. Podjetja pa z olajšavami v raziskave in razvoj, ker so te olajšave 100 %, in investicije, kjer gre za 40 % olajšavo, to stopnjo lahko znižajo na 0 %. Kaj bi to pomenilo, če bi s kapico te zadeve omejili na 5 %? Teoretični izračuni kažejo, da bi se prilivi v proračun povečali od 50 do maksimalno 60 milijonov. Ampak podjetja, verjamem, da bi se temu prilagodila in dejansko bi bil letni izplen iz tega naslova po naši oceni samo 30 milijonov evrov. In Vlada se bo morala v prihodnjem mandatu hitro sama odločiti, ali je to smiselno.

Še nekaj besed iz mojega zornega kota glede dviga minimalne plače. Nikoli nisem nasprotoval in ne nasprotujem uskladitvi minimalne plače z rastjo življenjskih potrebščin. Mislim tudi, da bi moral biti dvig minimalne plače posledica večjega povpraševanja po delu, ki smo ga deležni v zadnjem času. Vendar ugotavljamo, da rast minimalnih in povprečnih plač v zadnjih letih ni sledila na eni strani BDP, razlika med letom 2014 po podatkih, o katerih sem prej govoril, in letom 2018 na prebivalca je 14,8, skoraj 15 %, rast plač v tem obdobju je pa samo 6,7 oziroma 7 %; to ne pomeni, da je treba vleči direktno korelacijo med tema dvema kategorijama, kajti za rast plač moramo kljub vsemu v največji meri gledati na povprečno konkurenčnost. Vendar pa pri administrativni korekciji minimalne plače nujno moramo biti previdni in iti korak po korak - spet smo pri predvidljivem poslovnem okolju, kajti dvig minimalne plače bi različno vplival na različna podjetja v različnih sektorjih. Nekateri, kot so, na primer, podjetja, ki se ukvarjajo z varovanjem in čiščenjem, izplačujejo pretežno minimalne plače, tudi del turizma spada v to kategorijo. In moram jasno povedati, na dolgi rok bodo preživela samo tista podjetja, ki delavce vidijo kot del, kot družino v podjetju; tisti, ki jih jemljejo kot sredstvo, verjamem, da nimajo svetle prihodnosti.

V tem delu predstavitve bi želel poudariti tudi še eno zelo pomembno stvar - temelj tržnega gospodarstva so pravila konkurence. Vsi akterji se moramo držati pravil konkurence. Potrebujemo enakopravno tekmovanje na trgu in narediti moramo vse, da bi zagotovili zdravo konkurenčnost. Da bi zagotovili, kar sem ravnokar naštel, pa moramo zagotoviti kadrovske in finančne vire, da bo lahko Agencija za varstvo konkurence brez ovir opravljala svoje delo - nujno potrebujemo operativno AVK.

Zdaj pa na drugo področje, in sicer spodbujanje investicij. Glavni očitki so v preteklosti leteli na to, da neenakomerno obravnavamo slovenske in tuje investitorje. Zato smo v prejšnjem mandatu najprej obljubili in nato tudi pripravili Zakon o spodbujanju investicij. Zakon je izenačil tuje in domače investitorje, z zakonom smo določili, kaj je strateška investicija in kakšne spodbude lahko ponudimo investitorjem. V prihodnjih mesecih in letih želim najti tudi materialno podlago za dobro izvajanje tega zakona. Pri tujih neposrednih investicijah smo bili uspešni, po imenih so to Magna, prva faza - Magna je zaprosila za okoljevarstveno soglasje za drugo fazo, to pomeni, da bo realizirala zadeve iz pogodbe - Jaskawa, prva in druga faza, in pa Lonstroff. To so prve tri prave greenfield investicije v samostojni Sloveniji. Po številkah pa tuja podjetja v Sloveniji predstavljajo 5,8 % vseh podjetij in so v tem letu, se pravi v letu 2017, ustvarila 27,3 % dodane vrednosti. Z različnimi ukrepi bomo še naprej spodbujali nove domače in tuje neposredne investicije. Tu moram omeniti Spirit, ki je državna agencija, odgovorna za privabljanje investitorjev, tujih in domačih, in pa organizacijo spot točk na štirih nivojih, na lokalnem, regionalnem in državnem, kjer poskušamo potencialnim investitorjem zagotoviti vse potrebno za to, da se investicije lahko normalno in hitro izpeljejo.

Z zadnjo veliko investicijo Magne smo se veliko naučili. Zato smo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravili seznam degradiranih območij, ki so na voljo za nove investicije, zato da ne posegamo in se bomo poskušali izogibati temu, da posegamo v kmetijska zemljišča. Na seznamu je 1.081 območij, ki so na voljo domačim in tujim investitorjem. Nekaj lokacij pa je takšnih, kjer lahko z investicijami pričnemo takoj. Eden od teh primerov je prostor ali pa površina tovarne sladkorja v Ormožu, kjer gre za površino skoraj do 30 hektarjev. In v Sloveniji imamo na voljo še eno večjo zadevo, ki je umeščena v prostor, in sicer gre za poslovno središče Feniks v Posavju oziroma Cerkljah oziroma Brežicah. Vse kar delamo moramo urediti tako, da ne ogrožamo izvozne naravnanosti slovenskega gospodarstva. In na tej točki moram nekaj besed nameniti internacionalizaciji in digitalizaciji. Smo tretja najbolj industrializirana država znotraj Evropske unije za Nemčijo in Češko. Industrija ustvari veliko, čez 20 % slovenskega BDP. Še naprej bomo spodbujali uvajanje novih procesov digitalizacije industrija 4.0. Vseh teh uspehov ne bi bilo, če bi naša izvozno usmerjena industrija že danes ne bila visoko digitializirana in sposobna streči zahtevnim dobaviteljem v zahodni Evropi. Pomembni so tudi veliki razvojni projekti, ki so v izvajanju in bodo imeli večino svojih dejavnosti v naslednjem mandatu so Nedo(?) in projekt Edison. Slovenska industrijska podjetja ne smejo ostati zgolj dobavitelji enostavnih komponent, ampak morajo postati strateški razvojni partnerji na globalnih trgih. To spodbujamo z razpisi na področju raziskav, razvoja in inovacij. Pričakujem, da bo izvajanje nove evropske industrijske strategije eno izmed osrednjih področij slovenskega predsedovanja Evropski uniji v drugi polovici leta 2021. Pozornost bomo posvečali tudi »blockchain« tehnologijam. Če je bil internet tehnologija za prenos informacij je »blockchain« tehnologija za prenos vrednosti. Danes se kot država uvrščamo med najbolj prepoznane države na področju »blockchaina« v svetu. Vendar tu ne smemo zaspati, pripraviti moramo regulatorni okvir, ki bo na eni strani pomagal tem podjetjem, na drugi strani pa zagotovil, da se bodo ta podjetja držala pravil kot se jih morajo držati tudi vsa ostala podjetja.

In še ena zelo pomembna stvar, spodbujati moramo internacionalizacijo malih in srednjih podjetij na tretjih trgih, to pomeni na trgih izven Evropske unije oziroma Evrope in razpršiti izvoz. Potrebno je vedeti, da 80 % vsega kar naredimo izvozimo, od teh 80 % izvoza pa 80 % izvozimo v Evropsko unijo. In naprej gledano, zaradi razpršitve tveganj nujno moramo usposobiti naša podjetja za to, da bodo trgovala še bolj globalno.

Naj sedaj pozornost namenim tudi malih in srednjim podjetjem in obrtnikom. V Sloveniji je bilo lani aktivnih 66.470 družb, od tega je bil le 418 podjetij oziroma 0,6 % velikih. Vsa ostala podjetja so mala in srednja. Mikro in majhne družbe zaposlujejo v Sloveniji 45,2 % zaposlenih v vseh družbah. Ustvarijo 28,2 milijardi evrov čistih prihodkov in 7,6 milijarde dodane vrednosti. Kaj smo naredili zato, da ta ključni sektor slovenskega gospodarstva dobro posluje? Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo smo skupaj z Ministrstvom za javno upravo pripravili elektronsko orodje, ki smo ga poimenovali MSP test. Uporablja se od julija lani, ko je Vlada sprejela sklep, da je uporaba MSP testa, testa za mala in srednja podjetja, obvezna za vse zakone, razen za tiste, ki se sprejemajo po nujnem postopku.

Kaj je MSP test? Preprosto pri vsakem predpisu preverimo kakšne bodo posledice za mala in srednja podjetja. Če zakon tega testa ne prestane ga ne moremo sprejeti. Pri tem tesno sodelujemo z gospodarsko, obrtno in trgovinsko zbornico, ki bodo tudi aktivno sodelovale pri izvajanju tega testa. Z njimi imamo podpisane pogodbe na svojih področjih. Skupaj tako nadziramo, da predpisi, ki jih sprejemamo nimajo negativnih posledic na mala in srednja podjetja. Organizacijsko pa sredstva za mala in srednja podjetja namenjamo preko treh kanalov: Slovenski podjetniški sklad, Slovenski regionalni razvojni sklad Ribnica in pa SID banka. Slovenski podjetniški sklad nudi zagonske spodbude, semenski kapital, mikro kredite in pa garancije. Na letni ravni to pomeni od 90 do 110 milijonov evrov in na leto na ta način podpremo okoli 1.000 malih in srednjih podjetij. Ribniški sklad razpolaga s 35 milijoni, ki jih tudi v glavnem namenjamo malim in srednjim podjetjem za subvencije, posojila in jamstva. In tretjič, SID banka ima dva produkta zelo pomembna za mala in srednja podjetja, in sicer: prvi produkt so potrpežljiva posojila, drugi produkt finančni instrumenti. Potrpežljiva posojila imajo limit oziroma obseg 200 milijonov evrov, so namenjena tistim malim in srednjim podjetjem, ki imajo zdrava proizvodna jedra in pa težave, negativne nahrbtnike iz preteklosti. S temi posojili takim podjetjem omogočimo, da ohranijo ta zdrava proizvodna jedra in na nek daljši rok poplačajo tudi svoje obveznosti za nazaj. Finančni instrumenti so pa evropska sredstva, ki jih je za 135 milijonov in jih bo SID banka malim in srednjim podjetjem plasirala skozi portfeljske garancije, mikro kredite in lastniško financiranje. Skratka, mala in srednja podjetja so upravičena do levjega deleža teh sredstev.

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pozornost namenjamo tudi zadružništvu, socialnemu podjetništvu in delavskim odkupom. V Evropi je prisotnih več kot 2 milijona takšnih podjetij, ki so v letu 2010 ustvarila 14 milijonov delovnih mest in skupno prispevala 7 % bruto družbenega produkta. V Sloveniji imamo tu ogromno prostora, zato ker je po številu zaposlenih v teh podjetjih manj kot 1 % vseh zaposlenih v Sloveniji. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo smo izvedli javni razpis za izbor operacij za zagon socialnih in mladinskih zadrug v letih 2016, 2017 in 2018 v vrednosti nekaj manj kot 2 milijonov evrov in podprli 86 upravičencev oziroma takih podjetij. Tu bi rad poudaril, da zadruge niso samo stvar kmetijskega sektorja, tudi na drugih področjih so lahko zelo uspešne. V Sloveniji pa imamo tudi nekaj pozitivnih zgodb z delavskimi odkupi in ena od njih je Domel Železniki, drugo smo pa realizirali ali pa vsaj malo pomagali realizirati v preteklem mandatu, to je podjetje M TOM. Če obstajajo pogoji za delavski odkup in ga delavci podpirajo, potem moramo poskrbeti, da se lahko tak odkup tudi realizira.

Zdaj pa še nekaj besed o razpisih oziroma evropskih sredstvih, ki so na voljo v Sloveniji. Lahko rečem, da smo v zadnjih letih bistveno poenostavili razpise. Znotraj ministrstva smo ustanovili tudi samostojno službo za razvojna sredstva. Že pri pripravi razpisov se poskušamo približati potrebam gospodarstva in v tem mandatu smo ustanovili kontaktno točko Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki zagotavlja ažurne informacije o spodbudah, ki jih nudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Na podlagi teh razgovorov se lahko pripravijo kandidati ali pa interesenti tudi bolj kvalitetno na razpise, ki odgovarjajo na potrebe gospodarstva. Zdaj pa nekaj o številkah iz tega razpisov. Razpoložljiva sredstva za Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo za programsko obdobje 2014-2020 so 839 milijonov evrov. Za celo Slovenijo imamo na razpolago v tej perspektivi, mislim, da nekaj čez 3,2 milijarde evrov. Kako je razdeljenih teh 839 milijonov: za mala in srednja podjetja 496 milijonov, za raziskave, razvoj in inovacije 299 milijonov, za CLLD, če hočete, za regionalni razvoj, 37 milijonov in za socialno podjetništvo 6 milijonov. Skupaj smo od tega fonda 839 milijonov, ki jih imamo na razpolago v obdobju 2014-2020, do tega trenutka ali pa do sredine letošnjega leta razpisali 637 milijonov evrov. Podpisali za 434 milijonov evrov pogodb. Razlika je v tem, ker so ti razpisi odprti in se podjetja še pripravljajo in bo prišlo do podpisov za vseh 600 milijonov v naslednjem obdobju. In pa izplačali smo že 114 milijonov evrov. Izplačila za to programsko obdobje pa da se bodo izvajala še tri leta po končanju te perspektive, se pravi do leta 2023. Treba je razumeti, da pride najprej razpis, da se podjetja prijavijo, da se podpiše pogodba in potem podjetja pristopijo k realizaciji projektov, tistih, ki so jih prijavili v pogodbi in tekom realizacije projektov se potem tudi ta sredstva koristijo. Zato ta zamik od konca perspektive za tri leta. Do konca letošnjega leta bomo razpisali 91,9 % od teh 839 milijonov. Ključno pa je, da sredstva dobijo tisti, ki jih potrebujejo. In tudi na tem na nek način sistemsko delamo.

Sedaj pa nekaj besed o panogi, ki je ena najbolj multiplikativnih ali pa najbolj multiplikativna v Sloveniji. Nekateri mi očitajo, da se ukvarjam samo s tem, ampak po presoji boste sami ugotovili, če to drži. Gre za slovenski turizem, ki predstavlja 13 % BDP. Med pomembne ukrepe v prejšnjem mandatu štejem osamosvojitve slovenske turistične organizacije in ureditev sistemskega financiranja. Sredstva na slovenski turistični organizaciji gredo izključno in edino samo za promocijo Slovenije v tujini. In ta sredstva smo v tem mandatu povišali iz 5 na 12 milijonov evrov na letnem nivoju. Omeniti moram, da smo sprejeli zakon o spodbujanju razvoja turizma, kjer smo občinam omogočili, da same določajo višino turistične takse in da, seveda to je pa obveza in noviteta v tem zakonu, 25 % od te takse skozi promocijsko takso odvedejo na nacionalno raven za promocijo Slovenije v tujini. V tem mandatu smo uredili problematiko Kanina, po tisti naravni nesreči in v to smučišče vložili 7 milijonov evropskih in pa nekaj malega tudi integralnih sredstev. Od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo prevzeli ureditev razmer v Lipici, za investicije v javnem delu Lipice smo namenili skoraj 10 milijonov evrov, sprejet je nov zakon, Lipica mislim, da je bila v preteklih dneh registrirana po novem zakonu, prenesli na njo 10 milijonov, ki bodo namenjeni investiciji, obnovi hotelskih kapacitet na področju Lipice. In verjamem, da bo Lipica z obnovljeno podobo na tem kulturno zgodovinskem konjeniškem in turističnem delu šla na pot stare slave. Pri zmanjšanju birokracije je za turizem pomembna tudi e-prijava, ki smo jo uvedli skozi nov zakon, skozi dopolnitev zakona o gostinstvu. Turistični podjetniki danes namesto 5 prijav, ki so jih morali poslati na 5 različnih naslovov prijavijo vsakega gosta samo enkrat in na naši državni strani se te zadeve pač v smislu podatkov razporedijo vsem tistim kamor morajo priti. Rezultati vseh teh ukrepov na področju turizma so skoraj 5 milijonov turistov in rekordni fizični in finančni rezultati v zadnjem obdobju. V zadnjih treh letih beležimo same rekorde. Leta 2011 oziroma 2015 smo prvič presegli 10 milijonov nočitev, leta 2016 11 milijonov nočitev in v lanskem letu je Slovenija presegla 12 milijonov nočitev. Zaslužili smo od turizma 2 milijardi 350 milijonov prihodkov. In turistična panoga je po dolgem obdobju generalno gledano negativnih rezultatov prišla prvič iz rdečih številk in beleži kot celota dobiček.

V tem mandatu smo zasnovali tudi poseben fond za investicije v turizmu. Izvajala ga bo SID banka. Sredstva bodo razpisana že v drugi polovici septembra. Na voljo bo 160 milijonov evrov. Posojila so prilagojena turističnemu sektorju in njihovi specifiki. V Sloveniji do sedaj nismo nikoli v zgodovini imeli turizmu prilagojenega financiranja zaradi specifičnosti in dolgoročnosti turistične panoge. Ročnost kredita bo najmanj 6 največ 30 let. Moratorij največ 5 let in obrestna mera bo nižja od referenčne obrestne mere. Zelo pomembno pa je, da smo sprejeli strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021, ki jo bomo v prihodnjem mandatu tudi izvajali. Cilj strategije določa dvig prilivov iz naslova izvoza potovanj iz tistih 2 milijardi 350 milijonov na 3,7 do 4 milijarde evrov. Oblikovanje produktov višje dodane vrednosti in geografska razpršenost turistične ponudbe. Ključne politike pa so: prestrukturiranje hotelskih podjetij v državni lasti, model konsolidacije, optimiranje uveljavljanja in postopne premišljene privatizacije premoženja v turizmu v državni lasti, realizacija novih green field 6.500 sob in brown field 8.500 sob naložb v nastanitvene kapacitete in drugo infrastrukturo, kar bo podprto s tistim fondom, ki sem ga omenjal prej.

Eden ključni izzivov je tudi zagotavljanje usposobljenega in motiviranega kadar. To je sicer problematika, ki se bo v veliki meri tikala in se tiče vsega slovenskega gospodarstva. V enih panogah je samo prej izbruhnila kot v drugih.

Seveda vse lepo in prav, boste rekli, ampak kaj pa lastniška konsolidacija slovenskega turizma? Po mojem prepričanju je potrebna, in sicer jo vidim skozi tri faze. Prva faza je koncentracija upravljanja vseh državnih turističnih kapacitet na SDH, ne lastniško, ampak upravljavsko. Druga faza je konsolidacija turizma. Se pravi, da pričakujemo, da bo SDH upravljavsko dosegel, da bodo vsa podjetja dosegala ustrezne rezultate. To je pomembno tudi zaradi tega, da pridemo do pogojev za lažjo borbo z minimalno plačo, o kateri smo govorili prej in ne bo možna realizirati brez posledic, če ne bo ta korak naprej. In tretjič, to bo pa, jaz verjamem, na koncu tega mandata ali pa v mandatu naslednje vlade, premišljena privatizacija.

Skoraj pri koncu sem že, ampak ne čisto na koncu. Naslednja tema je, zelo pomembna, upravljanje z državnim premoženjem. Upravljanje temelji na strategiji upravljanja kapitalskih naložb države. Podrobneje so cilji za posamezne naložbe določene v letnih načrtih upravljanja naložb. Kapitalske naložbe so razdeljene v tri kategorije: strateške, pomembne in portfeljske. V tem mandatu je pomembno povedati, da se je donos državnih podjetij iz enega in pol procenta povečal na 6. Da je cilj zapisan v strategiji 8 %. Da je to donos, ki ga imajo francoska državna podjetja. In da mora državno premoženje dati več kot daje sedaj. To je ključna zadeva. In če izhajamo iz tega, da imamo približno 11 in pol milijard premoženja v državnih podjetjih, če dosežemo 8 % donos je to približno 1 milijardo evrov dobička na leto. In če tako normalno v poslovnem svetu razdelimo 25 % dobimo 250 milijonov na letnem nivoju lahko za šolstvo, zdravstvo, infrastrukturo in socialno varnost. Sem zagovornik učinkovitega in transparentnega upravljanja z državnim premoženjem. Privatizacija mora biti strateško premišljena in pa postopna. Verjamem v družbeno odgovorna podjetja, ki jim je pomemben tudi social return on investment. Se pravi, podjetja, ki so v našem prostoru morajo biti vpeta tudi v širše družbene tokove. Ne morejo, ampak če so, so verjamem v večini panog tudi bolj uspešna.

Vsa prodaja, ki pa se vrši in se bo vršila pa odgovorno smatram, da se mora odvijati v korist države na prvem mestu v korist podjetja, ki se prodaja na drugem mestu, nikoli pa ne v korist tistih, ki prodajajo kar je bil v preteklem obdobju velikokrat problem in vse skupaj tarča velikih polemik.

Na tej točki naj omenim še nekaj podjetij, ki niso več državna. V preteklem mandatu smo uspeli narediti pomemben korak pri iskanju rešitve in prestrukturiranju Cimosa in zaščitili smo še eno ali pa zelo pomembno slovensko podjetje, Mercator. Mercator je tudi z zakonom zaščiten pred izčrpavanjem s strani insolventne mame, zato ker je to družba posebnega sistemskega pomena. Ta družba ima milijardo in pol evrov prometa, ima 10 tisoč zaposlenih in kar je zelo, zelo pomembno multiplikativno, ima 500 milijonov evrov nabave od slovenskih dobaviteljev. Zato nam je življenjskega pomena, da se ta družba poslovno uspešno razvija tudi jutri. Vendar pa moram jasno povedati, da država ne želi in ne bo odkupovala Mercatorja, bo pa podprla vsako prestrukturiranje v smeri pozitivne poslovne perspektive za Mercator, ker želimo, da bi tudi naprej ostal pomemben partner v nabavnem smislu od slovenskega gospodarstva.

Še nekaj besed o regionalnem razvoju. Ključno se mi zdi, da se ne razvijamo samo v centru države, temveč pozornost in sredstva namenjamo tudi drugim regijam. V ta namen imamo instrument dogovora za razvoj regij. V letu 2017 smo v okviru prvega poziva podpisali 9 dogovorov za 94 milijonov evrov, konec avgusta leta 2018 smo podpisali 11 dogovorov za 365 milijonov evrov in sledi samo še eden, zadnji, za zadnjo, 12. regijo, za 20,5 milijona evrov, gre za Obalno-kraško regijo, pa bomo ta proces zaključili. Skupaj bo v te dogovore za razvoj regij vloženih 480 milijonov evrov. Naša ključna naloga je, da podpisane dogovore skupaj z omenjenimi resorji in regijami udejanjimo v naslednjem obdobju v prakso; tu gre za navezavo na to finančno perspektivo do leta 2020. Seveda pa pri regionalnem razvoju ne moremo mimo posebnih problemskih območij. Najprej Pomurje: program smo podaljšali dvakrat in se bo končal leta 2019; skupaj smo izplačali 29,2 milijona evrov; brezposelnost v tem trenutku je v tej regiji 12,3 %. Maribor s širšo okolico: skupaj je bilo od leta 2015 do predvideno 2018 vloženih 22,3 milijona evrov; program se končuje, saj je stopnja brezposelnosti 12 %. Pokolpje: skupaj od 2015 do 2018 vloženega 6,2 milijona evrov; stopnja brezposelnosti v tem obdobju je 12,6. In problemsko območje Hrastnik, Trbovlje in Radeče: od 2015 do 2018 6,1 milijona evrov; stopnja brezposelnosti 11,5. Treba je vedeti, da je pogoj za to, da je bilo območje problemsko, 17 % brezposelnost.

Imamo pa še nekaj posebnih problemov. In sicer, ena od prednostnih nalog na področju skladnega regionalnega razvoja je priprava ukrepov Vlade Republike Slovenije za obmejna problemska območja, kjer imamo kar nekaj težav - Haloze, na primer, zaraščanje -, in namen ukrepov je celostna okrepitev teh območij in ohranjanje prebivalstva. Za ta obmejna območja v tem obdobju nismo imeli direktnih sredstev, smo pa tem območjem skozi ostale razpise omogočali lažji dostop do sredstev.

Zadnja tema, ki se jo bom dotaknil v tem uvodu, pa je optimizacija dela ministrstva. V prejšnjem mandatu smo ustanovili Direktorat za lesarstvo in Službo za razvojna sredstva. Pomembno se mi zdi povedati, da mandat zaključujem z enakim številom redno zaposlenih delavcev, kot jih je bilo leta 2014, ko sem nastopil delo na ministrstvu. V prihodnosti pa si želim ministrstvo še bolj približati potrebam gospodarstva in malega gospodarstva in v tej smeri bom delal, če bom to možnost dobil, na ministrstvu tudi organiziral. Spoštovane poslanke in poslanci, hvala, ker ste me poslušali. Dovolite mi pa, da čisto za konec strnem prioritete in cilje delovanja ministrstva v naslednjem mandatu. In sicer si predstavljam, da bomo imeli tri prioritete v naslednjem mandatu. Na prvem mestu bo ključno ohranjati konkurenčno poslovno okolje, glavnina dejavnosti dela ministrstva bo namenjena temu. In verjamem, da bomo v dialogu z vsemi partnerji, z ostalimi ministrstvi in v duhu koalicijske pogodbe našli rešitev, ki bo omogočala gospodarstvu še naprej ustvarjati dobre rezultate. Druga točka je koriščenje evropskih sredstev. Mislim, da imamo dobre pogoje, da vse, kar je na razpolago, realiziramo v obdobju do konca te perspektive. In pa tretja točka je upravljanje državnega premoženja.

In čisto za konec, cilji do leta 2025, ki jih nameravamo preko Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo skupaj s partnerji zasledovati - na koncu koncev smo to uskladili z Gospodarsko zbornico Slovenije. Želimo, da bi slovensko gospodarstvo do leta 2025 doseglo 50 milijard evrov izvoza, danes smo, kot sem že povedal, na 35. Želimo, da bi dosegli 60 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, danes smo na 40 tisoč. Želimo, da bi prišli do 25 tisoč evrov bruto povprečne plače, danes smo na 20 tisoč.

Prepričan sem, da boste imeli številna vprašanja na vse to, kar sem povedal, zato bi končal s pregovorom, da je vrabec majhna ptica, ima pa čisto vse potrebno za letenje. Da ne bo kdo mislil, da mislim na sebe, mislim na našo Slovenijo in slovensko gospodarstvo. Hvala.