Tako kot sem prej omenil osnovna premis, če nam bodo prihodki rastli tako kot so nam sedaj v teh letih lahko rečemo konjunkture lahko nam v sorazmernem deležu rastejo tudi odhodki. Pravilo, ki ga kaže upoštevati in to je zlato pravilo, da vam prihodki rastejo hitreje kot vam rastejo odhodki. Nikjer ne piše, da bi morali rasti sami prihodki bom pa rekel zacementirali bi pa odhodke. Ne, saj ravno v tem je smisel tega, kar sem jaz menil - bodimo uspešna ekonomska in hkrati socialna država. V tem deležu kot omenjate neko novo izdajo to jaz vidim to zadevo v tem kontekstu.

Naslednje - dividendni prilivi z vidika polnjena državne blagajne. Misel državnega premoženja med drugim je tudi seveda, da lastnik - v tem primeru država - učinkovito opravlja s tem premoženjem, zato imamo krovnega upravljavca državnega premoženja, ki ima dve ciljni nalogi - vsaj nenazadnje smo tako zapisali tudi v Zakon o SDH in v ostale dokumente, tudi nekaj jih je bilo obravnavanih, sprejetih v tem hramu -, da se povečujejo donosi ali pa kot prvo, da se povečuje premoženje in drugo, da se povečujejo donosi in iz tega naslova seveda prilivi iz naslova dividend v državno blagajno. Hkrati je potrebno imeti v mislih in seveda to je SDH tudi do sedaj imel, da se ob tem primarno upoštevata razvojna politika, predvideni investicijski obsegi in druge aktivnosti, ki jih imajo družbe v svojih načrtih in da se, če želite, da se predvidi takšen obseg - zato pa imamo mejo 50 odstotkov -, ki podjetjem omogoča nadaljnji razvoj ob hkratnem plačilu primernih dividend v državno blagajno. Mislim, da je tako tudi zastavljeno.

DDV pred krizno raven sedaj imamo dve davčni stopnji. Se zavedam, da je bilo takrat povedano, da je DDV - mislim da je bilo rečeno začasni ukrep - jaz ga v dani situaciji v tem hipu ne vidim možnosti, da bi na hitro sunkovito ukrepali na tem področju. Poglejte jaz sem tu še vedno danes v vlogi kandidata, pustite mi toliko časa v kolikor bom potrjen, da bom prišel na to ministrstvo, nikoli nisem sedel na tem ministrstvu, da se seznanim z zadevami, da se bolje seznanim s temi zadevami kot sem se sedaj in potem na osnovi premisleka, tam imamo odlično strokovno ekipo, sprejmemo odločitve na osnovi strokovnih podlag in izračunov. Tako, da za to področje kot mogoče še za katero, vam bom lahko bolj podroben natančen odgovor lahko dal, ko bom seveda razpolagal z vsemi relevantnimi informacijami na tem področju. Mislim, da bi bilo neodgovorno, da bi ad hoc stresal rešitve posebej na fiskalnem področju ne. Vemo, da ima država dve glavni politiki, monetarno in fiskalno, vemo, da se monetarna politika izvaja v okviru evro prostora, da je to v pristojnosti evropske centralne banke, smo del tega evro območja in imamo tu zamejene možnosti. V domeni nacionalnih držav pa ostaja fiskus, in to je zelo pomembno občutljivo področje in kot sem navedel v predstavitvi, želim, da je naše okolje, makrookolje ali poslovno okolje, odvisno iz katerega vidika želite pogledati stabilno in predvidljivo, tako, da na tem področju od mene ne pričakujte ad hoc rešitev. Temveč po, na osnovi temeljitih analiz in pa predvsem finančnih izračunov kaj bo to delovalo. Sem pa tudi omenil, ker je vezano pravzaprav še na naslednji vprašanji, potrebujemo celovito davčno prestrukturiranje, v preteklih letih, saj vi ste tem zadevam bližje sledili je bilo sprejeto kar nekaj ukrepov, zakonov, dopolnil na fiskalnem področju, ki so tako ali drugače urejali ali spreminjali in povzročale neke določene distorzije na tem področju. Tako, da tudi je odgovor za to področje bistveno bolj kompleksen, mi moramo najti tu neko uravnoteženje, primerno rešitev, tako za obdavčitev dela kot za obdavčitev kapitala.

Da jaz tukaj malo pogledam, pa bom potem preskočil. Omenili ste SDH, nadzorni svet, uprava. SDH kot krovni državni upravljavec ima seveda pomembno vlogo v naši državi in njegovo delovanje ureja Zakon o Slovenskem državnem holdingu. Ta zakon predvideva petčlanski nadzorni svet in tričlansko upravo. Torej govorimo o dvotirnem sistemu. Trenutno stanje je tako kot ste opisali, nadzorni svet je trenutno štiričlanski, iz tega razloga, ker je moja funkcija člana nadzornega sveta zamrznjena zaradi delovanja v upravi. Uprava pa je ta trenutek dvočlanska, bi morala biti tričlanska, se strinjam z vami, je dvočlanska in seveda v primeru, da bo mene Državni zbor potrdil, bo postala enočlanska, ker veste, da mi avtomatično prenehata obe funkciji, tako člana nadzornega sveta kot člana uprave in bo to potrebno popolniti. Včeraj je tudi bila izredna seja nadzornega sveta kjer so se odločili kako bodo v tem delu ukrepali. Pravzaprav že sam zakon predvideva in seveda ZGD, Zakon o gospodarskih družbah, dve možnosti, za eno po mojih informacijah, kolikor sem bom rekel tudi sam zasledil, to je ponovno popolnitev uprave z nekom iz nadzornega sveta, se niso odločili tako, da nadzorni svet ostaja štiričlanski in tudi prav ste rekli, verjetno ena prvih mojih nalog na novem delovnem mestu bo imenovanje kadrovske komisije in tako naprej kot je postopek predviden za imenovanje petega člana nadzornega sveta in s tem ponovno popolnitev nadzornega sveta. Imenovanje uprave, popolnitev uprave je pa v domeni kot veste nadzornega sveta. Tako, da v ta del se jaz ne bi spuščal, to je njihova domena kako bodo oni to uredili. Časovni roki so pa itak tu znani in se bodo pravzaprav dogajali zelo hitro, ker se pač pravzaprav tudi morajo odviti.

SDH, DUTB kadrovsko nepopolna, ja drži, tudi na Družbi za upravljanje terjatev nimamo polne zasedbe, tam zakon predvideva sedemčlansko zasedbo izvršnih, neizvršenih direktorjev, tam imamo enotirni sistem kot veste upravni odbor. In kakor je meni poznano, en član neizvršni direktor še ni imenovan, tega imenuje Ministrstvo za gospodarstvo in gospodarski razvoj.

Takoj bom, pogledam, par opomnikov sem si naredil. / medsebojno pogovarjanje/… Ne mislim, da je trošarine na alkohol in tobak, drži, iz glave mislim, da je ta postavka vredna nekje pol milijarde evrov, glejte bom se bolj z natančno številko seznanil, ampak mislim, da tu nekje tega reda velikosti je in je seveda pomembna, zelo pomembna postavka. Če mene vprašate, pri postavki alkohol-tobak bi bil zadržan, ne nazadnje iz dveh vidikov. Ne samo tega proračunskega, ampak tudi iz vidika zdravstvenega ali pa, če želite zdravega življenja, če to ni ravno moja primarna funkcija, moramo pa ne glede na vse tudi na to pogledati. Ja za vse aktivnosti, ki jih ima država, je kot radi rečemo treba na nek način napolniti proračun in v tem delu so trošarine, ki jih imamo na pogonskih gorivih v primerjavi z sosednjimi državami višje, okej, omenili ste Avstrijo, ki je najnižja, normalno ne, če vzamete katere druge smo mogoče bolj primerljivi. V tem delu ponovno bo potreben razmislek, preden vam jaz karkoli na to temo odgovorim se bom s to zadevo seveda moral temeljito seznanit in moja ocena, ocena ministrstva in odločitev bo temeljila na natančnem finančnem izračunu in učinkov, ker vsi vemo, učinki gredo vedno v obe smeri.

Zakon o igrah na srečo sem si zapisal. Zdaj ta zakon se dotika predvsem nekaj večjih in manj večjih podjetij, Hita, Casino Bled, Casino Portorož, zakon je v takšnem ali drugačnem obravnavanju že leta 2010, tako, da to ne dvomim, da imate vi bistveno boljši vpogled, ko to spremljate že dolga leta. Tako, da vem, da bo na tem potrebno nekaj narediti, predvsem, ker v tem smislu moramo razmisliti, ampak to je v širšem kontekstu kot sem omenil, kaj mi želimo narediti na splošno z igralništvom in predvsem v smislu privatizacije, če to želimo narediti. V tem smislu zakon omejuje lastniške deleže oziroma predvideva na tudi kakšni so lastniški deleži države. Bil je tu nek premik ne, na tem delu, ko je, mislim, da je to bilo pred kratkim, ko se je Ministrstvo za finance odločilo in je sprostilo tisti del in se je 20 % delnic prodalo v Kazinoju Bled, ampak saj to je javno znan podatek. Ključni razmislek bo pa predvsem v tem, kaj bi sprememba tega zakona lahko pomenila v odnosu do HIT oziroma predvsem tale osnovni premislek, kaj želimo oziroma to bo tudi razmislek v širšem kontekstu tega igralniškega turizma za katerega vemo, da v svetu pada in se v tem sklopu povečuje hotelski turizem in druge aktivnosti. Poglejte, zadeva je v tem delu kompleksna.

Glede športnih stav. Moram reči, da nisem seznanjen s to zadevo, se bom pustil podučiti in bom odgovoril, ko bom imel kakšno informacijo.

Glede… mislim da je še eno ostalo, Ustavno sodišče, Zakon o Državnem zboru. Ja, tudi to bo prišlo na mojo mizo oziroma je nekje, se je vrtelo v tem hramu v prejšnjem letu. Mislim, da je bilo leto 2017 mišljeno kot leto, da se bo to uredilo. Vsi poznamo odločbo Ustavnega sodišča, vsi poznamo status in bom rekel, zadeve ki so v povezavi s temi tako imenovanimi izbrisanimi, možnostjo oziroma nezmožnosti sodno zagotovljene možnosti in seveda še vedno v tem delu obstaja možnost te tožbe. Tako da, v tem delu je moj odgovor podoben kot je bil, kolikor sem lahko zasledil na sorodnih zaslišanjih za kandidata banke. Zadeva je v proceduri, bomo to pogledali, se na Ministrstvu za finance v tem smislu maksimalno potrudili kar je v naši moči, da zadeva čim prej zagleda luč sveta. Poglejte, to se je vleklo v prejšnjem mandatu, tako da jaz bom, ko bom nastopil, bom vzel in to je ena prioritetnih nalog, so ti zakoni, cel sveženj jih je, ki nekako čakajo na mizi in bom vložil maksimalni napor, da se maksimalno od tega čim prej realizira.

Glede datuma, če me sprašuje, pa sami poznate dosti bolje proceduro v Državnem zboru in veste, da je nemogoče napovedati datum.