Spoštovani gospod predsednik, spoštovane članice in člani Odbora za finance! Lepo vas pozdravljam in se vam zahvaljujem za čas, ki mi ga boste danes namenili. Predlog kandidata za ministra za finance, ki ga je mandatar poslal v Državni zbor zame pomeni veliko čast in priznanje za moje dosedanje delo. Hkrati pa pomeni ogromno odgovornost.

Dovolite v nadaljevanju nekaj besed o sebi. Sem finančni strokovnjak z mednarodnimi izkušnjami. Sem doktor ekonomskih znanosti s področja financ in redni profesor za področje menedžmenta. Dodatno sem se usposabljal na Harvardu in Cambridgu. Tekoče se sporazumevam v angleškem in nemškem jeziku. Imam 25 let delovnih izkušenj v gospodarstvu, predvsem na področju finančnega menedžmenta, od tega 18 let delovnih izkušenj na vodstvenih položajih. Več let sem deloval v New Yorku. V poslovni karieri sem bil med drugim predsednik družbe Lek USA v New Yorku, pomočnik generalnega direktorja za področje financ v Leku in direktor sektorja ter svetovalec predsednika uprave za korporativno upravljanje v Kemo farmacija. Imam dolgoletne izkušnje na področju finančnega menedžmenta, korporativnega upravljanja in poslovno-finančnega prestrukturiranja družb v mednarodnem okolju. Sem prejemnik oziroma soprejemnik srebrnega priznanja z listino Gospodarske zbornice Slovenije za model Evolucijskega razvoja poslovnih sistemov. Sem tudi podpredsednik Društva slovenska akademija za menedžment. 10 let sem bil profesor za področje menedžmenta in znanstveni svetnik na Univerzi na Primorskem na Fakulteti za menedžment. Moja bibliografija je obsežna in vključuje 10 knjig, od katerih so nekatere bile izdane v ruskem, italijanskem, makedonskem in hrvaškem jeziku in preko 40 znanstvenih prispevkov v mednarodnih revijah. Trenutno sem član uprave Slovenskega državnega holdinga, odgovoren za področje upravljanja in prestrukturiranja ter finančnega upravljanja kapitalskih naložb države.

Spoštovan! Svojo vizijo vodenja Ministrstva za finance bom pričel s sloganom: Slovenija mora ostati ekonomsko uspešna in socialna država. Za uresničevanje tega cilja bo Ministrstvo za finance z izvajanjem naloge iz svoje pristojnosti delovalo v smeri zagotavljanja stabilnega javnofinančnega okolja, dobro delujočega finančnega sistema in soustvarjanja stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja. Kot prvo in ključno, Slovenija mora povečevati svojo ekonomsko uspešnost. Ključni dejavnik uspeha bo povečevanje prihodkovne strani. Predvsem bomo morali ustvarjati največji možni bruto domači proizvod. Beležimo peto zaporedno leto visoke gospodarske rasti. Tudi za letošnje leto je ocena ugodna. Ocenjuje se, da bomo dosegli nivo okoli 4,5 odstotne rasti BDP. Ampak na obzorju se kažejo prvi znanilci umirjanja.

Slovenija od leta 2012 izvaja fiskalno konsolidacijo. Izstopila je iz postopka presežnega primanjkljaja in odpravila makroekonomska neravnovesja. Leta 2015 je javnofinančni primanjkljaj nominalno prvič padel pod mejo 3 % BDP, ki je kot zgornjo mejo za javnofinančni primanjkljaj določa pakt stabilnosti in rast na ravni EU. Za letošnje leto se načrtuje presežek v višini 0,4 % BDP. S tem je tlakovana pot do postopnega strukturnega uravnoteženja javnih financ, ki hkrati zasleduje tudi cilje spodbujanja gospodarske rasti. Ampak tu gre za nominalni presežek, ki je v dobrih časih bolj kot ne pričakovan. Ko ta presežek prilagodimo stanju gospodarskega cikla, ko torej preračunamo iz nominalnega v ciklično prilagojen saldo, pa dobimo ciklično prilagojen primanjkljaj. Bomo torej v letu 2018 še vedno imeli določen strukturni primanjkljaj.

Slovenija je pri upravljanju z javnimi financami zavezana k spoštovanju osnovnega načela, ki je izvedbeno opredeljen v Zakonu o fiskalnem pravilu. Hkrati je zavezana spoštovati zaveze Pakta za stabilnost in rast. V tem smislu bomo nadaljevali z izboljševanjem strukturnega položaja, to je salda sektorja država, tudi v letu 2019. Srednjeročni cilj MTO je načrtovan za leto 2020. Zaradi višine dolga sektorja država in stroškov staranja, ki jih Sloveniji prinašajo demografski trendi, za Slovenijo uravnotežene javne finance ne pomenijo salda nula, ampak strukturni presežek v višini 0,25 % bruto domačega proizvoda na letni ravni.

Kot drugo in ključno, le nadaljevanje visoke gospodarske rasti lahko zagotovi večje obsege javnih izdatkov za različne namene. V zadnjem obdobju so javnofinančni izdatki naraščali, vendar tu poudarjam, po stopnjah, ki so bile nižje od rasti prihodkov, kar je omogočalo javnofinančno konsolidacijo. Javnofinančna konsolidacija v smislu ustavnega načela uravnoteženih proračunov in Zakona o fiskalnem pravilu še ni zaključena. Skladno z Zakonom o javnih financah Vlada do 1. oktobra vsako leto Državnemu zboru predloži predlog sprememb proračuna za T-1 in predlog proračuna za T-2. Skratka, proračun za leto 2019 je že sprejet, vendar je od njegovega sprejetja novembra 2018 prišlo do treh pomembnih odstopanj, ki zahtevajo spremembe proračuna za leto 2019. Na področju plač v javnem sektorju se že v začetku 2019 sprostijo vsi varčevalni ukrepi, kar pomeni, da na plačnih postavkah ni zagotovljenih dovolj pravic porabe; groba ocena je, da manjka ca 100 milijonov evrov.

Kot drugo, črpanje sredstev evropske kohezijske politike 2014-2020 v preteklih in tudi v letošnjem letu poteka prepočasi oziroma počasneje od pričakovanj. Na primer, od letos načrtovanih 552 milijonov evrov je do zdaj porabljenih 98 milijonov evrov. Zato je treba ministrstvom zagotoviti višje pravice porabe za ta namen v letih 2019 in 2020.

Kot tretje, transferji posameznikom in gospodinjstvom, predvsem področje sociale. Letos je bil sprejet zakon, ki je denarno socialno pomoč za posameznika dvignil z 297 na 385 evrov. Po oceni resornega ministrstva je letni učinek te spremembe ca 100 milijonov evrov. Skladno z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v evroobmočju mora tudi Slovenija kot članica evroobmočja Evropski komisiji in Evroskupini najpozneje do 15. oktobra posredovati osnutek proračunskega načrta za leto 2019, z vključenimi glavnimi usmeritvami glede ciljev in ukrepov na ravni sektorja država. Skratka, nemudoma bo potrebno zavihati rokave. Dolg sektorja države je na nivoju cirka 32 milijard evrov in se znižuje. In se bo po ocenah ministrstva zniževal tudi v letu 2019 in padel pod 70 % BDP. naš cilj ostaja, da se dolg države zniža pod 60 % BDP, kar izhaja iz pakta o stabilnosti in rasti ter kot narekuje pravilo o dolgu. Na tak način si lahko Slovenija zagotovi fiskalni prostor za proticiklično delovanje v času morebitnih poslabšanih ekonomskih okoliščinah v prihodnosti. Strošek državnega proračuna za obresti se po oceni ministrstva v letu 2019 znižuje na višino cirka 800 milijonov evrov oziroma 1,61 % ocenjenega BDP. Strošek državnega proračuna z obresti se bo po ocenah zniževal tudi v prihodnih letih. Višina znižanja pa bo odvisna od potreb po financiranju položaja Slovenije na kapitalskih trgih in monetarnih razmer v evroobmočju. Tudi struktura dolga Republike Slovenije se je v zadnjih letih glede na ključne kazalnike tveganja bistveno izboljšala. Profil zapadlosti dolga se je izboljšal oziroma bolje rečeno podaljšal.

Ministrstvo za finance bo sooblikovalo izhodišča ekonomske politike v mandatu 2018-2022. Pri tem bo izhajalo iz gonilcev gospodarske rasti merjene v BDP. Rast dodane vrednosti v izvozu, to je neto izvoz, investicije, to je neto povečanja osnovnih sredstev in rast potrošnje v sektorjih država in gospodinjstvo. Ministrstvo za finance bo z izvajanjem nalog iz svoje pristojnosti aktivno delovalo pri soustvarjanju razvojnih priložnosti in pogojev za povečanje ekonomske uspešnosti Slovenije.

Naj navedem nekaj pomembnih usmeritev: dolgoročna vzdržnost javnih financ in zniževanje presežnega javnega dolga, razvojna naravnanost proračunske potrošnje države. Slovenija bo tudi v novi finančni perspektivi 2021-2027 prejemnica sredstev v višini cirka 3,1 milijarde evrov, predvsem pa mora iz tega naslova povečati učinkovitost črpanja evropskih sredstev. Stabilen in dobro delujoč finančni sistem, soustvarjanje pogojev, da bodo banke povečevale obseg kreditne aktivnosti gospodarstva ob pogoju aktivnega obvladovanja tveganj. Nadalje, izboljševanje bonitetnih ocen, nivo A pri mednarodnih bonitetnih hišah S&P, Moody's & Fitch in napredovanje na lestvicah konkurenčnosti kot so Doing business, AMD, Global competitiveness report in s tem krepitev položaja Slovenije na kapitalskih trgih v kontekstu pogojev financiranja. Nadalje učinkovito upravljanje s kapitalskimi naložbami države, povečevanje donosov in dividendnih prilivov v državno blagajno. Aktivna vloga SID banke kot nacionalne slovenske razvojne banke. Izboljšanje odnosov z mednarodnimi razvojnimi finančnimi inštitucijami, Evropska investicijska banka, EBRD, svetovna banka. Ministrstvo za finance bo tudi aktivno sodelovalo pri predvideni izvedbi in zastavljenih predvidenih strukturnih reform, ki so sicer v pristojnosti drugih resorjev. Imajo pa pomembne javnofinančne posledice, kot so: strukturni ukrepi na trgu dela, ki bodo zagotavljali nadaljnje zniževanje brezposelnosti, hitrejši vstop mladih in počasnejši izstop starejših na trgu dela ter zmanjševanje vrzeli na trgu dela, vezano na povpraševanje po kadrih in kompetencah, da bo produktivnost rasla hitreje kot stroški dela, kar omogoča večanje dodane vrednosti in konkurenčnosti gospodarstva. Rast dodane vrednosti bo temeljila na inovativnosti in povezovanju družbenih podsistemov z gospodarstvom. Večja učinkovitost javnega sektorja in boljši servis za prebivalstvo in gospodarstvo, odprava administrativnih ovir in predvsem boljša podpora za domače in tuje investitorje v Sloveniji. Predvidljivo davčno okolje in, »last but not least«, pospeševanje izvoza kot ključnega generatorja gospodarske rasti v Sloveniji.

Po posameznih področjih Ministrstva za finance bodo ključne usmeritve sledeče. Ena, proračunsko področje. V okviru sektorja država se tudi v letu 2019 in 2020 nadaljuje postopna javnofinančna konsolidacija in zagotavlja povečevanje presežkov. Poleg priprave sprememb proračuna države za leto 2019 in proračuna države za leto 2020 se postavi okvire za pripravo proračunov in finančnih načrtov ostalih enot sektorja država, ki bodo ob nadaljevanju javnofinančne konsolidacije tako po kriteriju primanjkljaja kot tudi po kriteriju dolga zagotovili primerno financiranje predvidenih javnih potreb. Sodelovanje pri izvedbi predvidenih strukturnih reform, ki so sicer v pristojnosti drugih ministrstev oziroma drugih resorjev, imajo pa pomembne javnofinančne posledice, ker brez izvedbe le-teh ni mogoča trajna javnofinančna stabilizacija v skladu s fiskalnim pravilom. Nadalje, učinkovito upravljanje z dolgom sektorja država, s ciljem zniževanja le-tega ob hkratnem zniževanju stroškov servisiranja obstoječega dolga. Omogočiti učinkovit servis proračunskim uporabnikom pri izvajanju plačilnih in računovodskih storitev.

Drugič, davčno področje. Celovito proračunsko nevtralno davčno prestrukturiranje, ki bo zagotavljalo stabilno financiranje javnih potreb z jasno prioritetno listo ter dobro zasnovan dohodninski sistem; celovit pregled in analiza konkurenčnosti davčnih bremen dela in kapitala. Nadalje, povečevanje učinkovitosti pri pobiranju dajatev in povečevanje pravne varnosti zavezancev, s čimer se bo povečevalo zaupanje javnosti v pravičnost davčnega sistema. Prenova zakonov na davčnem področju, naj navedem le dva: davek na nepremičnine, davek na motorna vozila.

Tretjič, upravljanje s kapitalskimi naložbami države. Prenova Strategije upravljanja kapitalskih naložb; ohranitev in nadgradnja skladnosti upravljanja podjetij v državni lasti z načeli OECD; nadaljevanje aktivnosti na ustanovitvi Demografskega rezervnega sklada, ki bo zagotavljal dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema.

Četrtič, finančni sistem. Po opravljenem prenosu prenovljene evropske zakonodaje na področju bančne unije v slovenski pravni red je treba v sodelovanju z Banko Slovenije zagotoviti večjo podporo bančnega sistema gospodarstva, predvsem v smislu dostopa do finančnih virov. Nadalje, predviden je zaključek prodaje Nove Ljubljanske banke in Abanke v letu 2018 oziroma 2019. Okrepiti delovanje Urada za preprečevanje pranja denarja, za preprečitev pojavov pranja denarja ali financiranja terorizma.

Petič, mednarodno finančno področje. Nadaljevati je treba s politiko aktivnega sooblikovanja evropskih politik na področju iz pristojnosti Ministrstva za finance in še naprej delovati aktivno v okviru OECD. Aktivno delovanje v okviru razprav o dokončanju bančne unije glede na sprejetje bančnega svežnja; aktivno delovanje v okviru razprav pri reformi evropskega mehanizma za stabilnost EMS.

Spoštovani, ključni dejavnik uspeha bo zamejitev javne porabe v okvir naših dejanskih zmožnosti. Poiskati bomo morali najbolj učinkovite načine porabe javnega denarja, javna poraba mora postati bolj učinkovita, gospodarna in transparentna. Odpraviti bomo morali neracionalno porabo. Ne smemo zanemariti dejstva, da se da pozitivne učinke doseči tudi z omejevanjem porabe ali pa z racionalizacijo. Predvsem pa moramo kot skrbni gospodarji države predvidene aktivnosti izvajati v skrbno načrtovanih korakih, v okviru danih možnosti, postopno in na osnovi finančnih izračunov. V primeru negativnih odklonov in poslabšanj makroekonomskih razmer pa se nemudoma ustrezno odzvati. Le ekonomsko uspešna Slovenija je lahko tudi socialno pravična. Naše poslanstvo je njuno hkratno soustvarjanje v največji možni meri. Pri tem bo Ministrstvo za finance aktivno delovalo pri ustvarjanju razvojnih priložnosti in izboljšanju blaginje naših ljudi vseh generacij - izboljšanju blaginje naših ljudi vseh generacij.

Spoštovani predsednik, spoštovane članice in člani Odbora za finance! Zelo dobro se zavedam, da bom pri svojem delu potreboval vašo podporo, za kar se vam vnaprej priporočam. Spoštovani, hvala za vašo pozornost.