Ja, hvala lepa za vprašanja, bom poskusil odgovoriti na vprašanja, ki so mi bila postavljena, verjetno na vsa pa ne bo mogoče, verjetno tudi ni odgovorov na nekatera vprašanja, ampak gre bolj za vprašanje pogleda na posamezno zadevo. Zdaj kar se tiče vprašanj poslanca gospoda Nemca, kakšen je moj pogled glede mednarodnih misij in operacij, jaz to podpiram, tudi po strategiji o nacionalni varnosti je določeno, da je ena od nalog Slovenske vojske prispevek k mednarodnemu miru in stabilnosti in tudi, ko pogledamo kje sodelujejo pripadniki Slovenske vojske lahko opazimo, da sledimo določenim prioritetam. Zlasti smo močno prisotni na zahodnem Balkanu, vemo, da ta regija je še vedno precej nestabilna, da je precej odprtih vprašanj in mislim, da to operacijo K4 je potrebno nadaljevati, podobno je tudi s sodelovanjem v operaciji v Bosni in Hercegovini, gre za operacijo Altea (?) in, da imamo mednarodne pisarne v Beogradu, Skopju, Sarajevo kaže na to, da Slovenijo dejansko vidijo kot državo, ki dobro pozna situacijo na zahodnem Balkanu, ki se ji zaupa in zaradi tega tudi nam zaupajo upravljanje teh nalog. Rad bi spomnil, da ravno, ko je šlo članstvo Črne gore v zvezo nato je tukaj veliko delo opravila naša NATO pisarna v Črni Gori, kjer smo dva mandata pač dajali podporo zato, da bi Črna Gora dejansko izpolnjevala vse pogoje za vstop v zvezo NATO in je potem tudi to uspelo. Tako, da tukaj moram reči, da povprečno imamo 5 % naših pripadnikov v misijah in, da bomo pač nadaljevali s tem trendom in to je en del kjer Slovenska vojska dejansko zelo kvalitetno uresničuje cilje, ki so tudi določeni v posameznih dokumentih.

Kar se tiče FESCO, moram reči, da decembra lansko leto sva skupaj z ministrico za obrambo podpisala sporazum o tem, da Slovenija postane članica tega stalnega strukturnega sodelovanja. Tukaj gre za to, da želimo zlasti krepiti varnostno in obrambno politiko Evropske unije, da želi Slovenija biti močno prisotna. Tukaj seveda bi rad opozoril, da ne gre za to, da bi se podvajali v okviru nalog, ki jih izvajamo preko Zveze Nato in v okviru Evropske unije, ker je Zveza Nato tipična vojaška organizacija, ki izvaja tipične vojaške naloge, med tem, ko v okviru Evropske varnostne in obrambne politike se pa izvajajo tudi določene druge naloge, recimo veste za naše sodelovanje v Maliju, kjer pripadniki Slovenske vojske vzdržujejo red in mir, potem je vrsto operacij Evropske unije z vidika varnostne in obrambne politike, ki so humanitarne narave, ko gre za pomoč civilnemu prebivalstvu in ne predstavljam si kako bi v nekaterih delih sveta ljudje preživeli, če ne bi tukaj Evropska unija res aktivno sodelovala, recimo, zlasti mislim na področje bližnjega vzhoda. V okviru tega stalnega strukturnega sodelovanja mi želimo zlasti se močneje povezati z Evropsko vojaško industrijo, tudi z evropsko obrambno agencijo in zlasti želimo se močneje implementirati v to varnostno in evropsko obrambno politiko. Tukaj lahko tudi povem, da nas bo čakalo delo kako se implementirati v to sodelovanje. Naj tudi povem, da že imamo na vidiku tehnološki projekt, ki se nanaša na jedrsko, radiološko, biološko in kemijski nadzor. To je projekt, ki ga delamo skupaj z Avstrijci, Madžari, Hrvatje. Opazovalke sta slovaška in pa Češka, tako da tukaj za vidim določene koristi zlasti tudi za obrambni sistem, ne nazadnje so tukaj tudi na voljo sredstva, ki jih lahko črpamo iz evropskih fondov, ki so temu namenjena, tako da kar se tega tiče mislim, da tukaj bomo nadaljevali s to implementacijo, in da je to bila prava odločitev. 24 članic Evropske unije sodeluje v okviru tega stalnega strukturnega sodelovanja.

Gospod Poslanec Šiško mi je postavil vprašanje. Glede tega se čutim primernega, da bi opravljal funkcijo ministra za obrambo. Najprej moram povedati, da funkcija ministra je politična funkcija. Zavisi kakšen rezultat dosežeš, ali pride tvoja stranka v parlament ali se je sposobna dogovoriti, da oblikuje koalicijo. Vidimo, da v Sloveniji imamo tudi situacijo, ko relativen zmagovalec ima težave s tem, da sestavi neko koalicijo. Tukaj je bila sestavljena koalicija in dogovor, da kot eden od predsednikov strank pač prevzemam neko odgovorno delo v Vladi.

Glede na to, da sem bil ustrezen minister za obrambo v času, ko je bila neka druga Vlada, sem prepričan, da delite podobno mnenje tudi še danes, razen če vas kakšni politični razlogi odvračajo od tega.

Glede posameznih zadev, jih ne bom komentiral. Bil sem na sodišču, sem bil oproščen, tako da to ni tema.

Kar se tiče prihodnosti letališča Cerklje, moram reči najprej to, da to ni Nato baza. Tukaj vas moram popraviti, da ne boste uporabljali napačnih izrazov, ker je to nestrokovno. Če boste govorili, da je letališče, ki je osrednje letališče za potrebe Slovenske vojske Nato baza. To ni. Res pa je, da je Nato velik del sredstev prispeval k temu, da smo zgradili to letališče. Kar se tiče civilnega dela letališča podpiram vse tiste projekte, ki so bili že zastavljeni v mandatu 2004-2008. Mislim, da je to tudi odlična priložnost tudi za gospodarstvo v Posavju. Tako da, kar se tega tiče mi bomo pač nadaljevali s temi aktivnostmi. Vem, da takratni minister Vizjak je bil zelo angažiran kar se tiče civilnega dela razvoja tega letališča in sem prepričan, da občinske oblasti, zlasti občine na tem delu, da bodo izkazale še naprej interes, da se tam razvija zlasti ekonomsko-poslovna cona in da bi to lahko prineslo veliko koristi.

Kar se tiče vprašanj poslanca Grimsa glede koalicijske pogodbe lahko povem tukaj naravnost, da sem zelo zadovoljen s koalicijsko pogodbo. Sicer ne toliko v funkciji ministra za obrambo, bolj v funkcija predsednika stranke Desus. Poglejte, mi bomo tam povečali odmero kar se tiče pokojnin, skušali popraviti zaostanek, ki je nastal zaradi zamrznitev pokojnin, popravili vdovske pokojnine, potem demografski sklad, potem imamo tukaj tako imenovano olajšavo za seniorje. Tako da, kar se mene tiče, sem s to koalicijsko pogodbo zelo zadovoljen. Kot minister za obrambo veliko dam na tisto dikcijo, da bomo povečevali obrambne izdatke. Tukaj tudi računam na kolege iz opozicije, da bodo pomagali. Ker, kot sem povedal, če se ti izdatki ne bodo povečali, potem ne moremo govoriti, da bomo v naslednjih letih razvijali in modernizirali Slovensko vojsko, ker smo lahko videli kaj se je zgodilo zadnjih 10 let. Res je, da sem bil ves čas, razen enega leta in pol, član vlade, tudi v času gospodarske krize, ampak res pa je, da takrat smo se odločali o tem, ali bo vsak mesec izplačana plača v javnem sektorju, ali bodo izplačane pokojnine, ali bodo izplačani socialni transferji. In seveda, ko imaš takšno dilemo pred seboj verjetno ne razmišljaš o tem, da boš nabavljal vojaško opremo in druge stvari. Zagotovo vsaka vlada v takšni situaciji ima svoje prioritete.

Kar se tiče gospodarstva, komentarja, da je gospodarstvo v razsulu, jaz ne vem, ko gledam podatke nimam tega mnenja. Imamo gospodarsko rast, ki je stabilna. Če bi bilo gospodarstvo res v razsulu, potem ne vem od kod gospodarska rast. Ampak kar se tiče vprašanj, ki se nanašajo na gospodarstvo gotovo ni minister za obrambo tisti, ki je pristojen za odgovarjanje na ta vprašanja. Mislim, da je danes imel svoj hearing minister za gospodarstvo in verjetno ste tam postavili ministru ta vprašanja, vam je tudi adekvatno odgovoril na ta vprašanja.

Kar se tiče masovnih migracij. Vi ves čas ponavljate kako smo nezakonito spustili 530 tisoč migrantov skozi Slovenijo in da, celo ko sem gledal hearing kandidata za ministra za notranje zadeve ste tam apelirali, da bi bilo potrebno ljudi, ki so to dovolili, odgovorne politike tudi kazensko preganjati. Ampak meni se zdi ta zadeva, ki jo postavljate precej bizarna. Ker to pomeni, da tudi ti migranti, ki so prihajali v Grčijo so prišli nezakonito, ilegalno. Iz Hrvaške v Slovenijo nezakonito in ilegalno. Iz Slovenije v Avstrijo nezakonito in ilegalno. Iz Avstrije v Nemčijo nezakonito in ilegalno. To pomeni, da celotni evropski politični vrh bi moral biti v kazenskih postopkih in odgovarjati zakaj je dopustil, da so ti migranti ilegalno prišli. Mislim, da nimam kaj več komentirati, in da se to želi uporabljati zlasti za potrebe notranje politike.

Kar se tiče vojske, da bi dala večjo podporo, ko gre za nadzor zlasti naše južne meje. Verjetno bo treba tudi o teh stvareh razmisliti. Vidimo, da policijske sile, če bi dejansko prišlo do resnega masovnega migracijskega vala je dejansko vprašanje ali imajo kapaciteto in sposobnost, da to upravljajo, dejstvo pa je, da obstaja ta nevarnost. Upam, da je ta nevarnost nizke stopnje, ker vemo kakšna je situacija v soseščini. Mislim, da v Turčiji je 3 milijone in pol teh migrantov, v Iranu jih je 6 milijonov, da ne govorim, ko gre za ekonomske migrante iz Afrike, jih je tudi kar nekaj milijonov in to je ravno tisto kar sem v uvodu govoril, ko smo govorili o strategiji nacionalne varnosti in to kar je zapisano v koalicijski pogodbi. Dejansko moramo še enkrat preveriti ali dokumenti ustrezajo dejanskemu stanju ali ustrezajo dejanski ogroženosti in zaradi tega sem prepričan, da prva naloga te Vlade, ko govorimo o varnosti je, da te stvari pregledamo, da konkretiziramo grožnje, kakšna grožnja je lahko za državo, ne vem, masovne migracije, kakšne grožnje so lahko tuji borci. Poglejte, mi vemo, da s tem, ko je bila islamska država ali pa, Daesh premagana, da so se ti tuji borci, ki v glavnem so prihajali iz Evrope, se jih je nekaj razpršilo po južnem delu Sredozemlja, nekaj se jih je pa začelo vračati proti Evropi in vemo, vi ki ste pač na čelu te komisije, vsaj bili ste, za nadzor tajnih služb, veste kakšni so podatki za Zahodni Balkan glede tujih borcev. In seveda zato je ta pregled nujen, potreben in oceniti na kakšen način bomo v Sloveniji z vsemi strukturami, ki jih imamo, od Slovenske vojske, policije, obveščevalnih služb, tudi zaščita in reševanje. Ne pozabimo, ravno v času migracij, kdo je največje breme nosil. Področje zaščite in reševanje, 155 tisoč gasilcev imamo, od tega 43 tisoč operativnih. Ti so nosili veliko breme. Pripadniki civilne zaščite 10 tisoč ljudi in tukaj bo treba te stvari pregledati, proučiti, ne samo z vidika masovnih migracij, tudi ko govorimo na grožnje glede infrastrukture, mi imamo določene infrastrukturne objekte, ki so zelo ranljivi, na primer jedrska centrala, da ne govorimo o informacijskih, komunikacijskih sistemih, kaj bi se zgodilo, če tam pride do udora. Mislim, da tukaj je potrebno na novo definirati kaj so tiste resnične grožnje na katere moramo imeti ustrezne odgovore, ustrezne ukrepe za odvračanje in preprečevanje teh groženj.

Kar se tiče Slovenske vojske in pa ugleda. Jaz sem povedal v svojem nagovoru, da želim, da bi povečali operativnost Slovenske vojske. To bomo lahko, če bo ustrezno opremljena, če bo ustrezno popolnjena, če bomo izboljšali pogoje in prepričan sem, da bo tudi s tem se povečal ugled Slovenske vojske, čeprav sem mnenja, da Slovenska vojska v javnosti še vedno uživa zelo visok ugled. Poglejte, ko pride do nekih nesreč, vidimo kakšne pohvale s strani javnosti in za pripadnike Slovenske vojske in za gasilce, prostovoljce, itd. Tukaj bi, zlasti namesto, da politiziramo na tak način, ker to nas ne pripelje nikamor, samo se bomo vrteli okoli repa, bi raje videl, da probamo tukaj v tem parlamentu doseči neko politično soglasje, da gremo v nek resen pristop kako modernizirati našo Slovensko vojsko in prvi ukrep je, potrebno jo je popolniti potrebno jo je opremiti glede usposobljenosti, sem pa prepričan, da kader, ki ga imamo, ki je sicer strukturno neustrezen - rad bi spomnil, mi imamo 16 % častnikov, 29 % podčastnikov, 40 % vojske, ampak moram reči, da ti častniki in podčastniki odlično opravljajo svoje naloge, ko gre za usposabljanje slovenskih vojakov, in to sem potrdil tudi s to tezo, da ko sem obiskoval v funkciji zunanjega ministra slovenske vojake in pripadnike v misijah, so bili vedno deležni visokih ocen. Tako zaenkrat znanje, usposobljenost ni problem, problem je pomanjkanje vojakov in pa dotrajana oprema; in tu moramo skupaj ta korak narediti. Drugače pa lahko, seveda, politiziramo v nedogled, ampak zaradi tega Slovenska vojska ne bo nič boljša, ne bolj učinkovita in ne bolj pripravljena na sodobne varnostne izzive.