Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik Odbora za obrambo. Tudi lep pozdrav vsem poslankam oziroma poslancem Državnega zbora, člani tega odbora. Vidim, da smo samo člani.

Najprej bi vam čestital na izvolitev za poslancev v Državnem zboru in tudi, če bom potrjen kot minister za obrambo, pričakujem, da bomo v okviru odbora za obrambo dobro in konstruktivno sodelovali, ker ravno področje varnosti in obrambe je eno ključnih področij, je eno temeljnih področij. Vsi razumemo, da brez varnosti seveda tudi ni mogoče zagotavljati blagostanja. Najprej bi izhajal iz koalicijske pogodbe, ki je bila podpisana in ki nekako opredeljuje kakšne bodo usmeritve kar se tiče ministrstva za obrambo in širše, kar se tiče nacionalne varnosti. Najprej bi rad povedal, da koalicijska pogodba oziroma sporazum določa, da bomo ohranili Slovenijo še naprej kot varno državo. Mislim, da je to zelo pomembno, zlasti zato ker vemo, da so se varnostne razmere v svetu precej spremenile. Verjetno veste in ste lahko prebrali, da sem opravljal funkcijo ministra za obrambo v obdobju 2004-2008. In moram reči, da takrat mednarodne razmere, varnostne okoliščine so bile bistveno boljše, bolj stabilne kot so danes. Danes se soočamo z različnimi grožnjami. Recimo v mojem času, to se pravi, ko sem opravlja funkcijo ministra za obrambo v obdobju 2004-208, so bile ocene tako domače kot tudi tujih institucij, da v naslednjih 20. letih Slovenija ni ogrožena kar se tiče nekih klasičnih vojaških ali drugih groženj. Seveda se je opozarjalo na grožnje, ki izhajajo predvsem zaradi spremenjenih klimatskih razmer. Veste, da pač Slovenija leži na takšne teritoriju, ki je zelo občutljiva glede klimatskih sprememb, zato se ves čas tudi soočamo s poplavami, plazovi, požari, glede na to, da je naše področje zelo gozdnato in tudi vemo iz zgodovine, da je to področje tudi potrebno. In v tistem času so to bile nekako glavne grožnje, poleg zahodnega Balkana, ki je pa v tistem obdobju kazal eno pot k večji stabilnosti, niti ni grozilo, da bi lahko destabilizacija zahodnega Balkana vplivala na varnost in na stabilnost naše države. Danes seveda so se te razmere precej spremenile. Tudi imamo opravka z nekaterimi novimi grožnjami, ki so se nam takrat še zdele zelo oddaljene. Na primer, ne vem, kibernetske grožnje, masovne migracije, terorizem, ki sicer obstaja že ves čas, vendar ne v takšni obliki kot smo se lahko soočili v zadnjih letih. Zlasti na območju Evrope. In seveda se postavlja vprašanje, ki ga pa tudi definira koalicijska pogodba, in sicer da bi bilo potrebno proučiti ustreznost sistema nacionalne varnosti. Ko govorimo o sistemu nacionalne varnosti, seveda, tukaj ne mislim samo na slovensko vojsko, na področje zaščite in reševanja, ampak tukaj imamo potem še policijo, obveščevalne-varnostne službe. In dejansko bo treba pregledati in proučiti, vse te službe imajo prave odgovore na te nove odzive, ali vse te službe, vse te strukture uspešno lahko odvračajo tovrstne grožnje. In zaradi tega mislim, da je ta pregled nujne. Da bo potrebno verjetno tudi bolj natančno konkretizirati katere so tiste grožnje, ki dejansko lahko destabilizirajo našo državo. Če prebiramo naše dokumente v tem trenutku so te grožnje zelo na splošno definirane, ampak mislim, če jih bomo bolj natančno, konkretizirali, in to je ena od nalog, bomo lahko tudi lažje prilagajali te strukture, kako odvrniti in kako preprečiti te grožnje. Tako v sistemu Slovenske vojske, v sistemu policije, sistemu obveščevalno-varnostnih služb in tudi v sistemu zaščite in reševanja. Seveda te stvari bodo zahtevale, da bo potrebno določene dokumente modernizirati, prilagoditi sedanjim razmeram. Mi vemo, recimo, da strategija o nacionalni varnosti določa tri pomembne stebre. En steber je, ki ga predstavlja Slovenska vojska, policija, obveščevalne službe, zaščita in reševanje. In če se ustavim pri Slovenski vojski, Zakon o obrambi, in tudi Ustava na nek način določa kaj je pravzaprav vloga Slovenske vojske. Na prvem mestu obramba države, na drugem mestu preprečevanje agresije, na tretjem mestu zagotoviti suverenost naše države. Ampak tukaj vidimo, da nimamo več opravka samo z grožnjami od zunanjega okolja, ki bi lahko vplival na to suverenost. Vidimo na nekatere pojave, ko kaže na to, da bi tudi znotraj države lahko prišlo do krnitve te suverenosti. Tukaj zlasti mislim na določene paravojaške strukture, to, kar lahko spremljamo te dni, ko nekateri posegajo direktno v suverenost naše države, v nasprotju z ustavo, zakoni in tako naprej. In seveda ena od pomembnih vlog, ki jo ima Slovenska vojska, je pa tudi prispevek k mednarodnemu miru in stabilnosti; mislim, da ta del Slovenska vojska zelo dobro opravlja.

Če nadaljujem s koalicijsko pogodbo, moram povedati, da sem zadovoljen, da je tam določilo, ki pravi, da bomo povečevali obrambne izdatke, seveda v skladu z javnofinančnimi možnostmi, in hkrati skušali zagotavljati kredibilnost naše države, ko gre za te obrambne izdatke. O tem bom več povedal v nadaljevanju svojega nagovora.

In še eno področje, ki je izjemno pomembno, to je sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Tam je v koalicijski pogodbi tudi zapisano, da bo namenjenih več sredstev, sicer preko požarnega sklada, mislim, da se tam nabira letno nekje med 7,5 in 8 milijonov evrov. Zelo pomembno se mi pa zdi, da je tam tudi navedeno, da je treba okrepiti helikoptersko transportno floto, tudi v smislu funkcij, ki jih naj bi opravljala na področju zaščite in reševanja.

No, v koalicijski pogodbi tudi piše, da bi se ponovno pogajali, pogovarjali, dogovarjali glede paketa sil, ki je dogovorjen z zvezo Nato. V javnosti v zvezi s tem je tudi krožilo, da naj bi se dogovorili, da namesto dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin, da bi skušali se dogovoriti za samo eno. Moram reči, da tega eksplicitno v koalicijski pogodbi ni, samo da bomo pač še enkrat se pogovarjali, dogovarjali glede tega paketa sil. Mislim, da v zvezi s tem je najpomembnejše, da bi končno res zgradili vsaj eno srednjo bataljonsko bojno skupino, ker veste, da že v preteklosti, ko smo vstopali v zvezo Nato leta 2004, takrat smo celo obljubljali več, tri bataljonske skupine, potem smo prišli na dve pa eno lahko, zdaj smo na dveh srednjih. Ampak ključ je, da tu ne gre samo za to, da bi mi izpolnjevali neke zaveze do mednarodnih organizacij, ampak da ta tehnična oprema, ta sredstva omogočajo pravzaprav razvoj in modernizacijo Slovenske vojske. To počnemo tudi zaradi domače, nacionalne obrambe, počnemo tudi zato, da bi bolje zaščitili pripadnike Slovenske vojske. Če prevzemamo določene odgovornosti, kot je, na primer, da pošiljamo pripadnike Slovenske vojske v mednarodne operacije in misije, potem smo dolžni in odgovorni, da jih pošiljamo z ustrezno opremo in tudi omogočimo s tehničnimi sredstvi, da so varni. Srečo imamo, da ves ta čas, odkar je Slovenija samostojna država, ker je treba vedeti, da mi sodelujemo v mednarodnih operacijah in misijah ne samo odkar smo člani zveze Nato in člani Evropske unije, ampak da smo sodelovali praktično od nastanka nove slovenske države v različnih misijah, zlasti pod okriljem Organizacije združenih narodov.

Mogoče bi na tej točki zaključil, kar se tiče koalicijske pogodbe, in se dotaknil, kako kot kandidat za ministra za obrambo in kot oseba, ki je že opravljala to funkcijo, vidim v tem trenutku, kaj so glavni problemi Slovenske vojske.

Na vsak način vidimo, da je problem kadrovska podhranjenost, da je problem, da nismo ustrezno opremljeni, problem, da oprema ni bila prenovljena, da investicij praktično ni bilo. Razlogi pa so seveda, kot glavni razlog ocenjujem, pomanjkanje finančnih sredstev, zlati zato, ker če pogledamo obdobje od leta 2010 do leta 2016, pravzaprav je proračun Ministrstva za obrambo padel za 42 % in to je tak padec sredstev, da nobeden zdrav sistem tega ne zdrži in prepričan sem, da bo potrebno na tem nivoju postoriti nekaj odločilnih korakov, ker če bomo šli po teh trendih, ki so zdajle predvideni v dokumentih, na primer ko gledam SOB, to se pravi, za srednjeročni obrambi program in pa resolucijo o splošnem dolgoročnem razvoju in opremi slovenske vojske, in če pogledamo izdatke, vidimo recimo samo iz srednjeročnega obrambnega programa, da v letošnjem letu naj bi bil nekje 1 % bruto domačega produkta namenjeno, leta 2023 pa 1,11 %. S tem seveda mi ne moremo zagotoviti ciljev, ki jih želimo doseči in zato sem prepričan, da tudi v tem odboru bo potrebna razprava o tem na kakšen način zagotoviti potrebna sredstva, ki bodo omogočali modernizacijo in nadaljnji razvoj Slovenske vojske. Jaz bi rad opozoril, da recimo na vrhu Zveze Nato v Walesu smo že takrat obljubljali 1,4 %, ampak če pogledamo trende, ki jih nakazujejo dokumenti, smo daleč od tega odstotka. Lahko tudi povem kot zunanji minister, ker varnostna in obrambna politika se povezujeta tudi z obrambo, z Ministrstvom za obrambo, da na vrhu Zveze Nato, julija v Bruslju, je bila ena od težišč in ena od najbolj pomembnih razprav ravno to, kako bodo članice Zveze Nato spoštovale svoje zaveze in moram reči, da v tem trenutku je to stanje za vse članice precej slabo. Mislim, da je pet, šest članic, ki dosegajo ali pa presežejo 2 %, med tem, ko vse ostale so nekje od 1 % do 1,3 % in tukaj pričakujem, da bo ta pritisk iz dneva v dan močnejši, tudi zato ker pač je mednarodno okolje takšno kakršno je. Jaz ne bi rad v funkciji ministra za zunanje zadeve razlagal s kakšnimi grožnjami se sooča Evropa, Slovenija, naša soseščina, da ne govorim južno Sredozemlje, razpad Libije, Bližnji vzhod. Vidimo, da ta mirovni proces med Palestino in Izraelom je povsem zaustavljen. Sirija, Irak, potem islamska država, da ne govorim Jemen, da ne govorimo problem masovnih migracij, da ne govorimo o Ukrajinski krizi, itd. Da ne omenim Afrike, kjer tudi Slovenska vojska sodeluje v misiji. In ta razprava mislim, da nas čaka, in da tukaj, če ne bo teh korakov narejenih, potem lahko mi pišemo krasne dokumente, ampak bodo to mrtve črke na papirju.

Kar se tiče kadrovske podhranjenosti. Moram reči, da je eden glavnih razlogov, so seveda nizke plače. Ko sem gledal kakšne so plače v tem trenutku, moram reči, da sem bil kar malce presenečen, ker so nižje od takrat, ko sem jaz upravljal funkcijo ministra za obrambo. Mislim, da v letu 2008 je bila bruto plača za pripadnika Slovenske vojske, to se pravi, za vojaka, nekje 1200 evrov bruto, danes je 929 evrov bruto. Povejte mi kateri mlad človek se bo odločil za ta poklic, če je takšna plača. Verjetno ni za pričakovati, da bomo lahko privabili mlade za ta poklic in tukaj mislim, da bo tudi potrebno postoriti določene korake. Jaz lahko povem, da v mandatu 2004-2008, pa se opravičujem, da se sklicujem na ta mandat, mi smo takrat tudi sprejeli Zakon o službi v Slovenski vojski ravno zato, ker smo videli, da samo preko Zakona o obrambi, ki je krovni zakon, ki ureja neke splošne zadeve, ki se tičejo nacionalne varnosti, obrambe države ni mogoče urediti in prilagajati sistema na dejanske razmere. In jaz mislim, da tisto kar omogoča Zakon o Slovenski vojski vse tiste inštrumente bi morali sprostiti, če želimo privabiti in narediti ta poklic zanimiv.

Naslednjo stvar, ki bi jo rada tudi povedal v zvezi s tem. Poglejte, povprečno bruto plača je ta moment 1.600 evrov. Jaz mislim, da to, da pripadnik, vojak dobi 929 evrov brugo, da s tem ne moremo mi zgraditi Slovenske vojske. In potem se seveda tudi postavlja vprašanje smiselnosti nabave opreme. Po eni strani naj bi nabavljali, ne vem, osemkolesnike, štirikolesnike, ne vem kaj vse, po drugi strani pa bomo lahko opazili, da praktično ne bo vojakov, ne bo kadra, ki bi lahko upravljal s temi sredstvi. In če preidem na opremo lahko ugotovimo, da kakšnih večjih investicij zadnjih 10 let ni bilo v smislu povečevanja, bom rekel, bojne moči. Potem lahko, če pregledamo katera so ta sredstva, lahko ugotovimo, da kar precej sredstev je že na koncu življenjske dobe. Da se v tem času ni šlo v prenovo nekaterih sredstev in da bo potrebno tudi sprejeti določene odločitve. Tu zlasti mislim glede valukov, kolesnikov, šestkolesnikov, vemo, da ti so praktično dotrajani. Potem imamo helikopterje Belle, tukaj bo tudi potrebna odločitev ali se gre v prenovo ali v nabavo novih. Ne vem, če je ta prenova smiselna. Potem Pilatusi. Njihova življenjska doba se prav tako iztekla. Da ne govorim, da nekatera ključna sredstva, da so sredi izteka življenjske dobe. In tukaj bo treba napraviti ta premislek, kako v bistvu izpeljati to modernizacijo Slovenske vojske. Vendar še enkrat ponavljam, nima smisla iti v takšno razvojno smer, če ne bomo odpravili kadrovske podhranjenosti. In če nam to uspe, potem so tudi vse te nabave smiselne in pa potrebne.

V zvezi z zakonodajo bi rekel, da ugotavljam, da bi, to pa kot diplomirani pravnik, da mislim, da Slovenska vojska potrebuje svoj zakon. Vse temelji v glavnem na Zakonu o obrambi in na Zakonu o službi v Slovenski vojski in mislim, da glede na to, da je potrebno ves čas prilagajati Slovensko vojsko tudi na zunanje okoliščine, da bi Slovenska vojska potrebovala svoj zakon, zato ker je obrambni zakon preveč splošen in se ne dotika samo Slovenske vojske. Tam se dotika tudi nekaterih drugih struktur. In poglejte, če ima policija svoj zakon, celo sistem zaščite in reševanja, mi imamo poseben zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, jaz mislim, da bi si zelo olajšali delo, če bi tudi sprejeli Zakon o Slovenski vojski, kjer bi bolj natančno konkretizirali katere so tiste grožnje, na katere mora Slovenska vojska biti sposobna ustrezno odgovoriti oziroma ustrezno odvračati. Bile so že določene spremembe v preteklem mandatu. Vi veste, da zaradi masovnih migracij se je šlo v dopolnitev Zakona o obrambi, zato kar se je ugotovilo zaradi nekih novih okoliščin, novih groženj, da aktualna zakonodaja ne omogoča ustreznega odvračanja in tudi ustreznega upravljanja s temi grožnjami. Ena od mojih nalog bo tudi, da v okviru generalštaba Slovenske vojske oblikujemo delovno skupino, ki bo začrtala, kaj so pravzaprav tiste grožnje in na katere grožnje mora biti Slovenska vojska sposobna odgovoriti in kaj potrebuje Slovenska vojska, da lahko na te grožnje tudi ustrezno odgovori. Jaz mislim, da moramo imeti vizijo vsaj do leta 2030. Res je, da imamo, kot rečeno, to Resolucijo o splošnem dolgoročnem razvoju in opremljanju Slovenske vojske, v tem trenutku do leta 2025, pripravlja se do leta 2030, ampak ne bi rad, da bi to postal še en rutinski dokument, ki ne bi odgovarjal na sodobne izzive.

Da se ne bom predolgo dotikal samo Slovenske vojske. Pomemben sistem v okviru Ministrstva za obrambo je tudi sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ta sistem po moji oceni dobro, stabilno deluje. Seveda je tudi podhranjen, vem, da ima uprava 320 zaposlenih, da bi potrebovali vsaj 345 ljudi, če bi želeli kvalitetno pokriti vse naloge. Treba je pa vedeti, da ta sistem temelji zlasti na prostovoljstvu in da bo treba to prostovoljstvo ohranjati in ga razvijati. V bistvu imamo v tem sistemu 60 tisoč operativnih reševalcev, v glavnem prostovoljcev, mislim, da je 3 tisoč poklicnih gasilcev, 43 tisoč operativnih gasilcev, od tega 23 tisoč takih, ki dejansko so usposobljeni za najtežje nesreče, se pravi, za najtežje prometne nesreče, najtežje požare in tako dalje. Potem ne smemo pozabiti na potapljače, na gorsko reševalno službo, jamarje, kinologe in tako dalje. Proračun je nekaj manj kot 40 milijonov evrov in mislim, da opravljajo eno veliko delo za tako malo sredstev, kot je vloženih v sistem. Tu bo najprej ena od glavnih nalog, če pogledamo zakonodajo, mislim, da se Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami izteka v letu 2022, kar pomeni, da bo treba začeti z posodobitvijo te resolucije. Treba je pa vedeti, da ta resolucija temelji na Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki določa, da moramo to postoriti. V prejšnjem mandatu je bil tudi pripravljen Zakon o gasilstvu. Mislim, da potrebuje določeno modernizacijo. Ključen pa je tudi ta dogovor, ki je bil dosežen s poklicnimi gasilci, tu pa gre za stalnost. Tam je določilo, da če je nekdo pet let poklicno v gasilski službi, mu pripada ta dodatek za minulo delo. In to je pač dogovor, ki je bil dosežen s sindikati, in tega je treba spoštovati.

Naj zaključim, mogoče nek bolj generalen zaključek. Jaz sem prepričan, da v Slovenski vojski imamo dobre pripadnike Slovenske vojske, da so usposobljeni, da dobro opravljajo svoje delo. Na čem temelji to moje prepričanje. Poglejte, mi sodelujemo na 12 mednarodnih misijah in operacijah. Tam tudi kot zunanji minister, še prej kot obrambni minister sem jih večkrat obiskal in moram reči, vedno so bili deležni pohval s strani tujih poveljnikov glede usposobljenosti teh naših pripadnikov. In tudi kažejo na neko privrženost sistemu. In zaradi tega mislim, da moramo doseči politično soglasje, na kakšen način dejansko doseči ta cilj, da bo naša vojska dobro opremljena, da bodo naši pripadniki Slovenske vojske dobro usposobljeni in da bo tudi spoštovana tako, kot ji gre. Mislim, da družbeno soglasje o tem je bilo že sprejeto, saj tudi vse javnomnenjske ankete kažejo visoko raven spoštovanja do sistema, pa ne samo Slovenske vojske, tudi sistema zaščite in reševanja, ko govorimo o gasilcih, gorski reševalni službi in drugih prostovoljcev.

Mogoče bi se na koncu še dotaknil te negativne ocene, ki je je bila deležna Slovenska vojska s strani vrhovnega poveljnika. Moram reči, da nisem presenečen, da je pač bila ocena negativna, zlasti zato, ker vemo, da v zadnjih desetih letih se ni zadosti vlagalo. Povedal sem, za 42 % je padel obrambni proračun, kadrovska podhranjenost, oprema se tudi ni obnavljala, tako da s temi ukrepi, ki jih napovedujemo in ki jih lahko skupaj pospešimo, da se jih izvede. Mislim, da bi lahko v zelo kratkem času bistveno izboljšali to oceno, ker ko govorimo o pripravljenosti Slovenske vojske v miru, ta ocena je pa še vedno dobra.

Toliko bi jaz samo za uvod. Če sem bil predolg, se opravičujem, ampak mislim, da gre za toliko pomemben sistem, da je bilo potrebno nekaj več besed kako kot kandidat za ministra za obrambo vidim problematiko zlasti v Slovenski vojski in tudi kaj je potrebno postoriti v sistemu zaščite in reševanja.

Hvala lepa.