Dobro jutro!

Najlepša hvala, gospa predsednica, za besedo!

Spoštovane poslanke in poslanci!

Kot prvo bi se rad zahvalil Stranki socialnih demokratov, ki so me predlagali za to funkcijo in seveda predsedniku Vlade, gospodu Šarcu, za zaupanje, da me je predlagal na to mesto. Mogoče uvodna predstavitev.

Torej, Dejan Prešiček sem. Akademski glasbenik, saksofonist in profesor saksofona. Študiral sem v Nemčiji, v Frankfurtu, kjer sem zaključil študij saksofona in nadaljeval, potem v mojstrskem razvidu saksofona v Bordonu, kjer sem prejel zlato medaljo in častno priznanje mesta Bordon za zaključek študija. Od leta 2010 mi je univerza podelila naziv »izredni profesor« tako, da sodelujem kot profesor za saksofon in komorne glasbo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Ko sem končal študij sem bil nekaj časa svobodni umetnik v Nemčiji, kjer sem živel, kar dolgo časa. Prvo službo sem dobil kot asistent na konservatoriju za glasbo v Strasbourgu v Franciji in se nato leta 1998 po študiju vrnil spet v Slovenijo na vabilo Srednje glasbene in baletne šole, da bi prevzel mesto profesor saksofona in komorne glasbe. Od leta 2010 pa sem direktor konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Mogoče zelo kratko o svoji umetniški dejavnosti.

Se pravi, sem saksofonist, veliko sem se ukvarjal s sodobno glasbo koncertiral v vseh večjih dvoran v Evropi - Dunaj, Pariz, London, Lizbona, Kanada, ZDA, Brazilija, Tajska. Velik pomen sem dal izvajanju sodobne slovenske glasbe. Izvedel več kot 20 del slovenskih komponistov. Mogoče bi tukaj naštel tiste mogoče najbolj poznane: gospod in akademik Uroš Krek, akademik Lojze Lebič, Vinko Globokar itd… Posnel sem 9 zgoščenk tako za domače založbe kot tudi za tuje. Izkušnje, ki jih imam, ki jih prinašam s seboj niso samo na glasbenem področju kot umetnik kot sem omenil od leta 2010 vodim javni zavod, ki ima 250 zaposlenih kulturnikov tako, da nekako poznam delo na različnih področjih in tudi na področju vodenja. Veliko sem predaval na tujih univerzah - Dunaj, München, Köln, Pariz, Strasbourg, New York, Grčija. Bil sem soorganizator svetovnega kongresa saksofonistov v Ljubljani. Od leta 2010 sem član upravnega odbora slovenskih glasbenih šol. Bil sem član podskupine Bele knjige, ki je pisala o glasbenem izobraževanju v Sloveniji in od leta 2011 sem član in od leta 2018 predsednik komisije Temzi, kjer je tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije.

Toliko o meni. Toliko o meni. Mogoče, če dovolite še kar nadaljujem z orisom situacije kako jo jaz vidim glede stanja kulture v Sloveniji.

Kultura pri nas sigurno potrebuje nek zagon, kulturo in umetnost je ponovno postaviti v središče javnega interesa, izboljšati je potrebno organizacijsko shemo, ki omogoča nastanek kulturnih dobrin ter zaustavljati upadanje javnih sredstev za kulturo. Tej zavezi bo moč slediti le ob le celostni podpori ukrepov Ministrstva za kulturo, v največjem možnem sodelovanju z vsemi deležniki v kulturi, saj se moramo zavedati, da je kultura izrazito heterogen sistem, ki združuje vrsto različnih področij, od knjige, kulturne dediščine, filma, glasbe, plesa, likovne umetnosti in tako naprej. Po letih krize, ki so znatno zmanjšali sredstva v kulturi se mi zdi, si kultura še ni čisto opomogla, se več, vrzel je nastala zaradi pomanjkanja sredstev na praktično vseh področjih kulture, bomo lahko zapolnili z večjimi finančnimi sredstvi in s hkratno izboljšavo ter nadgradnjo ključnih organizacijskih in vsebinskih struktur v kulturi. Prvi in poglavitni ukrep v sledi izpolnjevanja naštetih ciljev je dvig proračunskih sredstev, tukaj nekako je v koalicijski pogodbi zaveza, da bi do leta 2020 prišli na 0,5 % bruto nacionalnega produkta in s tem prišli nekako na raven financiranj, ki je bila leta 2009. Kultura potrebuje tudi neko novo redefinicijo njenega umeščanja v razvojne strategije naše države, se pravi kultura kot taka bi se morala povezati tako z gospodarstvom, tako z turizmom, tako z vsemi nekimi segmenti naše družbe, kar bi moglo biti neko poslanstvo in vizija. To pa seveda terja pripravo in implementacijo prenovljenih krovnih dokumentov na področju kulture, na čelo s pripravo novega celostnega dokumenta nacionalnega programa za kulturo.

Če bi šel zdaj malo bolj natančno, moje prioritete bi bile skrb za pozicioniranje umetnosti v naši družbi, potem tako kot sem že omenil, povečana proračuna za kulturo, potem zelo važna mi je vzpostavitev dialoga z udeleženci v kulturi in ureditev statusa samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi, decentralizacija kulture, potem debirokratizacija in reforma razpisnih postopkov, ki so razvoj in priprava krovnih dokumentov na področju kulture, potem priprava dolgoročnega načrta, sofinanciranje novih investicij v kulturno infrastrukturo, skrb za slovenski jezik in ureditev položaja knjige njenega pomena za družbo, medijska zakonodaja, ureditev položaja likovne umetnosti, ureditev položaja specifike plesne umetnosti v Sloveniji, ki je tudi se mi zdi neurejena, digitalizacija slovenske filmske plesne ter glasbene dediščine, ki že poteka, ampak tukaj bi bilo potrebno tudi pomagati in razviti neko strategijo s katero bi to naredili, razvoj in skrb za filmsko, tako domačo kot tudi tujo produkcijo v Sloveniji in vidim velik potencial medresorskega povezovanja kulture z drugimi sferami kot so Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za zunanje zadeve, včeraj smo slišali, da je gospodarska diplomacija zelo pomembna, kar se strinjam, ampak se mi zdi, da tudi ta kulturna diplomacija je zelo pomembna in povezava z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, predvsem bi se pa jaz zavzemal tako kot je rekel preminuli Ciril Zlobec, da bi bilo v kulturi čim manj politike pa v politiki čim več kulture, toliko na kratko.

Hvala.