Govor

Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovana kandidatka za ministrico za pravosodje!

Vi ste ena izmed tistih kandidatk, ki se bo tako rekoč preselila iz enega ministrskega stolčka na drugega, iz ene vlade v drugo vlado, seveda bi zato jaz osebno pričakovala, da bi uvodoma pa vendarle ne toliko govorili o tem kakšno je stanje na področju pravosodja, to več ali manj poznamo sploh tisti, ki ves čas spremljamo to preko Odbora za pravosodje, ampak da boste nam tukaj podali jasne ukrepe, ki ste si jih zadali, da jih boste storili v vašem ministrskem obdobju, pa vendarle ne morem mimo tega, da sedaj ste še vedno nekako v funkciji ministrice za obrambo in tukaj moram opozoriti, da ste kot ministrica za obrambo predlagali zakon o obrambi, za katerega je recimo Zakonodajno-pravna služba povedala, da je v nasprotju oziroma da ni v skladu z Ustavo Republike Slovenije, zdaj pa prehajate na Ministrstvo za pravosodje. Seveda pomembno je, da vsak minister ne glede na to na katerem položaju ministrskem je, da spoštuje slovensko zakonodajo. Zdaj pa me zanima ali boste tudi na Ministrstvu za pravosodje predlagali zakonodajo, ki ne bo v skladu z Ustavo Republike Slovenije. To je moje prvo vprašanje.

Drugo. Ministrstvo za obrambo ste vsaj številke tako kažejo in številke so navadno tiste, ki so najbolj relevantne in takšne pač so, da ste vojsko zapustili v katastrofalno slabem stanju in čisto osebno vprašanje; se vam zdi primerno, da sedaj prevzemate položaj ministrice za pravosodje? Gre za izjemno občutljiv resor, pomemben resor, resor kjer se posega na različne nivoje družbenega življenja, skratka kakšen signal dajte s tem državljanom. tudi gospod Zorčič se bo strinjal, bil je mislim, da tudi on član Mandatno-volilne komisije in večkrat smo se strinjali, da je potrebno, da sodni svet bolj odgovorno in vsebinsko kvalitetno pripravi obrazložitve kandidatov za sodnike. In sicer na podlagi meril, ki so se jih sami postavili, torej sodni svet ima jasno razdelan merilnik, ampak se tega ne drži. Poslanci pa imamo potem premalo podatkov in seveda vsak, ki sedi danes v tem Državnem zboru, bi moral stremeti k temu, da dobi celovito informacijo o kandidatu. Že tako je kot veste pravosodni sistem ima precejšnje zamajanje zaupanja v pravosodni sistem, 72 % ljudi v pravosodni sistem ne zaupa, vendar pa moram povedati, da je na Mandatno-volilno komisiji koalicija zavrnila sklep, da nam sodni svet pošlje popolno informacijo o kandidatih, toliko o transparentnosti takratne koalicije, upam, da bo sedanja koalicija bolj transparentno ravnala in bo nemudoma pristopila k temu, da Sodni svet pošilja bolj popolne informacije o kandidatih. Zanima me kako ocenjujete torej delovanje sodnega sveta in ali bi morali biti predlogi Sodnega sveta, ki prihajajo na Mandatno-volilno komisijo in potem na odločanje v Državni zbor bolje obrazloženi. Zdaj zanima me ali ste kot kandidatka za ministrico sodelovali pri pripravi koalicijskega sporazuma, ki ga je podpisalo, ki so ga podpisale koalicijske stranke. V tem koalicijskem sporazumu govorite med drugim o tem, da je seveda potrebno preganjati gospodarski in bančni kriminal, govorite o učinkovitosti in kakovosti dela, nič pa ne omenjate odgovornosti sodnikov in državnih tožilcev. V Slovenski demokratski stranki veš čas opozarjamo na anomalije znotraj pravosodnega sistema, zlasti na neprimerno kadrovanje na najvišje funkcije v pravosodju, kjer so na položajih posamezniki, ki so recimo v prejšnjem nedemokratičnem sistemu grobo kršili človekove pravice, pa so potem za nagrado nagrajeni in dobijo najvišje pozicije v pravosodnem sistemu, ali se vam zdi to pravično in prav? Opozarjamo ves čas tudi na to, da je, da se veliko v določenih primerih pokaže zloraba pravosodnega sistema v politične namene, jaz sem bila tudi v prejšnjem mandatu predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti in takrat smo obravnavali kar nekaj primerov, kjer je bilo »de facto« dokazano, da ne samo, da so se kršile človekove pravice določenim posameznikom, ampak, da so dejansko, da je dejansko pravosodje bilo zlorabljeno za, v politične namene. Kaj menite o takšnem ravnanju in ali se vam zdi, da je pravosodni sistem preveč spolitiziran, se pravi politizacija pravosodnega sistema? In seveda opozarjali smo ves čas tudi na ne sprejemanje odgovornost zaradi kršitev v postopkih, pa čeprav imamo člen v kazenskem zakoniku, ki sankcionira nepravilno ravnanje sodnikov in tožilcev, ampak zelo redko je to uporabljeno. Zdaj tukaj bi vas želela spomniti glede na to, da v koalicijski pogodbi nič ne govorite o odgovornosti sodnikov, o ravnanjih sodnikov, o tem, o državnih tožilcih in njihovi odgovornosti. Naj spomnim, da smo v prejšnjem mandatu, ko je delovala preiskovalna komisija, ki jo je odlično vodil dr. Anže Logar na področju bančne kriminalitete, da je, smo bili priča nesprejemljivemu ravnanju in dobesedno oviranju dela te komisije s strani sodnice Deše Cener, ki je verjetno se boste spomnili, ovirala delo preiskovalne komisije in z nekakšnimi postopkovnimi triki onemogočala zaseg kreditnih map. In zdaj me zanima kaj vi menite o tem, glede na to, da ste v koalicijski pogodbi se zavezali k temu, da boste naredili več za pregon gospodarskega in bančnega kriminala. In tukaj ste tudi zapisali, da boste analizirali dosedanje delo specializiranih oddelkov sodišč in tožilcev ter sprejeli ustrezne prilagoditve obstoječe zakonodaje. Ampak jaz upam, da boste šli v optimizacijo na ta način oziroma, da boste boljše pripravili stvari tudi tako, da torej sodniki ne bodo zlorabljali svojega položaja in, da bodo dejansko lahko preiskovalne komisije prišle do dokumentov, ki jih morajo dobiti. Ali sem že 5 jih postavila? Okej.

Zdaj v koalicijskem sporazumu ste navedli tudi, prenovili bomo zakonodajo in zagotovili učinkovitejše delovanje Komisije za preprečevanje korupcije. Zanima me kako se boste tega lotili? Ne bom zdaj govorila o tem ali KPK vodi tudi kakšne postopke zoper vas, ampak zanima me kaj boste vzeli za izhodišče sprememb, mogoče zakon, ki je bil že pripravljen in ga je pripravil dosedanji minister za pravosodje, ampak zakon seveda ni bil sprejet, tudi zaradi tega, ker je Komisija za preprečevanje korupcije takrat jasno povedala, da jih nihče ni povabil k oblikovanju te nove zakonodaje, čeprav njih najbolj vitalno zadeva, takrat je Komisija za preprečevanje korupcije povedala, izrazila izredno negativno mnenje do te zakonodaje, predvsem zaradi tega, ker se je želelo prenesti protikorupcijsko zakonodajo iz Ministrstva za javno upravo na Ministrstvo za pravosodje. Zdaj pa me zanima, ali to nameravate storiti in ali boste v takem primeru povabili k razpravi tudi Komisijo za preprečevanje korupcije? Zato, da bo lahko dodala oziroma podala svoje predloge za izboljšanje protikorupcijske zakonodaje. Kolega Zorčič je prej predstavil že vprašanje na to temo, pa vendarle se mi zdi potrebno še kaj reči, v prejšnjem mandatu bi moral biti torej tudi sprejet Zakon o kazenskem postopku, vendar zakon, ki ga je pripravil gospod Klemenčič ni bil sprejet, zlasti zaradi tega, ker je prinašal nekatere rešitve, ki so trčile v koncept tako imenovane pravne države na kar je zelo jasno opozorila tudi sedaj odhajajoča ministrica za notranje zadeve, gospa Vesna Györkös Žnidar, nasprotovala mu je takrat širša javnost, javna predstavitev mnenj je tudi to povedala, dejstvo je kar je povedala in to so besede ministrice Györköševe, da ta zakon niža standarde varstva človekovih pravic na podlagi navidezne učinkovitosti, dejstvo je, da je novela nedvomno šla preveč v ekstremno smer. Zanima me kaj bo boste natančno storili na področju kazenskega postopka, prej ste že rekli, da imate večino zakonodaje že nekje pripravljene, tudi od vaših predhodnikov, pa me zanima ali bi mogoče bilo modro pogledati tudi v predal seveda, še vedno predlog prenovljenega Zakona o kazenskem postopku, ki ga je takrat pripravil minister Šturm. Torej ali boste prenovili kazenski postopek in natančno bi želela, da mi odgovorite kdaj boste šli v to spremembo in kako? Potem zelo pomembna zadeva se mi zdi javnost sojenja, 24. član Ustave Republike Slovenije določa, da so obravnave javne. S tem se seveda opredeljuje javnost sojenja, izjeme od javnosti določa pa le zakon. Zakaj to govorim? Zaradi tega, ker smo priča potem nekim drugačnim praksam kot pa so bile dejansko zapisane tudi v sodnem redu. Prejšnji minister in mi smo tudi delali na tem, da bi bile sicer vse obravnave snemane, ampak minister Klemenčič je mislim, da v letu, konec leta 2016 potem vendarle določil je fotografiranje in snemanje v zadevah kjer javnost ni izključena dovoljena in to neposredno pred pričetkom javne obravnave in potem tudi še ob ustni razglasitvi odločitve. Vendar pa se je takoj, ko je to stopilo v veljavo pokazalo, da temu ni tako in da se vsi po vrsti temu izogibajo in da to ne deluje v praksi tako kot bi moralo. Zanima me kakšna je vaša ocena javnosti sojenja v skladu z veljavnimi predpisi in kaj boste storili na tem področju. Po mojem mnenju bi s tem, če bi se to dejansko izvrševalo na tak način kot je sedaj določeno, bila omogočena tudi večja preglednost sojenja.

Mogoče toliko za začetek in bom potem še nadaljevala, da ministrica odgovori. Hvala.