Hvala lepa za besedo. Spoštovana kandidatka, kolegice, kolegi!

V prejšnjem mandatnem obdobju so bili na področju pravosodja ukrepi bivše koalicije usmerjeni v krepitev učinkovitosti, transparentnosti ter odgovornosti v slovenskem pravosodju. Obenem so bili namenjeni tudi krepitvi posameznikove pravne in socialne varnosti. Spremenjeni, novelirani so bili številni zakoni, naj omenim Zakon o pravnem postopku, Zakon o izvršbi in zavarovanju, Zakon izvrševanja kazenskih sankcij, Zakon o sodnem registru, skratka še bistveno več zakonov, ki državljanom, pravnim in fizičnim osebam, omogočajo na marsikaterem področju bistveno boljšo pravno varnost, pa recimo temu tudi boljšo pravno predvidljivost pri sklepanju novih in novih pravnih razmerij, če se malo bolj strokovno izrazim. Zdaj, eden izmed zakonov, ki ste ga že omenila, pa ni bil sprejet, je bil Zakon o kazenskem postopku. Pri tem zakonu se je izkazalo, da je velika večina členov tega zakona pravzaprav usklajena, da je bila usklajena tako na strani koalicije kot opozicije. V nekaterih elementih pa se je ob zakon spotaknila tako strokovna kot politična javnost. Ne nazadnje je bila organizirana tudi javna predstavitev mnenj na kateri so deležniki s pravosodja, sodniki, odvetniki, tudi zaposleni v policiji, povedali, kakšne imajo pomisleke v zvezi z določenim delom ureditev, kot so izhajale iz predloga novele Zakona o kazenskem postopku.

Zdaj, kot ste že povedala, bosta seveda vztrajala pri prenovi kazenskega postopka. To je bilo tudi eno izmed določil v enem izmed osnutkov kazenske, pardon, koalicijske pogodbe. Mene pa vseeno zanima, glede na to, da sem tudi sam sodeloval pri sprejemanju tega zakona pri pripombah, kakšne rešitve boste zagovarjali, sploh v zvezi z recimo tistim delom, ki je bil takrat najbolj sporen, to je, zaslišanje na policiji? Če mi seveda tega ne boste mogla odgovoriti, kar bom povsem razumel, zaradi tega, ker je to pač pri sprejemanju te zakonodaje potrebno prisluhniti vsem deležnikom, pa me zanima, na kakšen način boste skušala doseči čim višje soglasje vseh deležnikov, ki bodo potem ta določila tudi uporabljali, to je tožilstva, sodišča in nenazadnje policije in seveda odvetniške zbornice.

Dotaknil bi se še enega vprašanja - nov družinski zakonik vsebuje določen nabor ukrepov, zaradi katerih bo potrebno nekoliko več izvedencev psihiatrične stroke, pedopsihiatrov, psihologov, kliničnih psihologov v družinskih zadevah. S strani pravosodja prihajajo nekatera opozorila, da je takšnih izvedencev trenutno na seznamu nekaj čez 20, da se napoveduje upokojitev nekaterih, da nekateri delo zaključujejo in v zvezi s tem obstaja nekakšna bojazen, da bi v prihodnosti utegnil nastati problem z zagotavljanjem tega kadra oziroma izvedencev in potem posledično tudi pridobitvijo ustreznih izvedeniških mnenj za odločanje v teh postopkih. Na tem mestu me zanima, kaj boste storili, da boste odpravili težave s pomanjkanjem izvedencev omenjenih strok.

Pa še eno vprašanje, ki se bo mogoče navezalo tudi na predhodno vprašanje. Kar se tiče sodne mreže – jaz sem eden tistih poslancev, ki sem zelo občutljiv na vsakršno racionalizacijo v državni pa tudi, recimo temu, sodni, pravosodni upravi oziroma v pravosodju. Zgodovinsko gledano, države tam kjer so ustanavljale, kjer so prevzemale oblast so ponavadi, zgradile najprej svoje institucije, recimo temu nek upravni del pa potem pravosodni del pa potem se je še cerkev tam zgradila pa ambulanta. V preteklih letih smo v luči teh racionalizacij priča temu, da so določeni deli Slovenije osiromašeni za te institucije, da dejansko potem tudi prihaja do tega, da se ljudje, tudi sploh recimo izobraženi, izseljujejo, da tam nimajo poklica, da morajo ljudje vse dlje in dlje po upravne pa tudi druge storitve. Jaz tukaj konkretno namigujem na, recimo, sodne storitve, torej se morajo voziti toliko dlje, da pridejo do, recimo, sodišč, če morajo na kakršne koli sodne postopke, pravdne ali kazenske. In tu mogoče apeliram na vas, da boste pri tem zelo senzitivni in da morebitno organizacijo mreže fokusirate predvsem na nekakšno funkcionalno reorganizacijo, to je takšno, ki bo obstoječim sodiščem dodeljevala kvečjemu več dela, ne pa takšno, kjer se bodo posamezna sodišča v kakšnih manjših krajih ukinjala. V preteklosti imam občutek, da smo bili priča temu, da je tudi s pomočjo oziroma spremembami socialne zakonodaje pravdnega postopka in podobnih zakonov prišlo do tega, da so se pristojnosti za odločanje v posameznih zadevah zelo centralizirale in da so nekatera sodišča v glavnem tudi zaradi tega ostala brez zadosti dela. Torej to je moj namig, mogoče tudi kakšna dopolnitev vaše predstavitve v zvezi s tem delom. To je zaenkrat vse. Hvala lepa.