Hvala lepa.

Tudi Ministrstvo za pravosodje pozdravlja pripravljeno poročilo, ki izkazuje napredek v primerjavi s preteklimi leti. Kot sta ugotavljala tudi že sama predhodnika, večinski del je posvečen obravnavi tega, kar se je zgodilo, statističnim podatkom. Tudi sami bi si želeli krepitev analitičnih zmožnosti in jih bomo pri tem tudi podpirali. Ravno analitične zmožnosti so tisto, kar omogoča institucijam, da izboljšujejo svoje delovanje. In verjamemo, da kot ključen organ pregona in kot samostojen organ pri svojem delovanju je tudi tožilstvo na dolgi rok in tudi sedaj zavezano h krepitvi kakovosti delovanja. Če primerjamo to s poročili drugih pravosodnih institucij, recimo sodstva, kjer so tudi določeni časovni standardi in kjer so tudi določeni ukrepi, niso vedno potrebne zakonske spremembe, da organ pride do določenih zaključkov. In tudi tu se že kažejo neki nastavki, da tožilstvo ravna v to smer. Seveda pa, kot je bilo že opozorjeno, ključne za to so informacijske in analitične sposobnosti, ki jih ima sama institucija. In tu so določene krepitve na razvoju strokovno-informacijskega centra in ministrstvo je tu tudi podprlo tožilstva s krepitvijo oziroma obnovitvijo tako informacijske opreme kot tudi druge infrastrukture v preteklem letu. Med drugim, v lanskem letu je bilo v okviru operacije Učinkovito pravosodje kupljenih 130 prenosnih računalnikov, pripravljen je tudi nakup strežnikov v višini 350 tisoč evrov, ta nakup je predviden do konca letošnjega leta. Ne bom šel v posamezne številke, saj so razvidne iz gradiva.

Ministrstvo tudi sodeluje intenzivno v obravnavi morebitnih pobud, ki so v zvezi s spremembami zakonodaje in prav tako v zvezi z zagotavljanjem prostorskih pogojev. Zdaj, če bodo kakšna vprašanja konkretna v zvezi s temi posameznimi alinejami, se lahko kasneje do njih opredelimo, ampak saj mislim, da so že bila delno navedena. Povzel bi samo, da tako Vrhovno državno tožilstvo oziroma generalni državni tožilec, vodja posameznih državnih tožilstev in državno-tožilski svet, skladno z Zakonom o državnem tožilstvu predstavljajo določen krog izvajanja politike pregona. Generalni državni tožilec tu predpiše politiko oziroma zapiše politiko pregona in prioritete. Tožilstva od predlani pripravljajo letne načrte dela in državno-tožilski svet to evalvira oziroma ocenjuje. Na podlagi takšnih evalvacij se lahko izvajajo ukrepi, ki krepijo delovanje teh institucij oziroma posameznih tožilstev in verjamemo, da se bo s prihajajočim obdobjem ta evalvacija, torej analitski del, tudi okrepila, saj kot sta že sogovornika oziroma govornika prej navedla, je to tudi v njihovem interesu za izboljšanje kakovosti.