Gospod predsednik, spoštovane gospe in gospodje!

Državnotožilski svet je 22. maja na svoji 9. seji letos obravnaval skladno s 104. členom Zakona o državnem tožilstvu letno poročilo. Opravili smo obsežno razpravo. Na podlagi te razprave je bilo oblikovano mnenje k temu letnemu poročilu, ki je tudi pred vami. Sicer smo pred desetimi dnevi prejeli pojasnila k tem poročilu, ki so tudi kot sem danes slišal sestavni del gradiva, vendar do tega se ne morem niti opredeliti niti karkoli povedati, ker Državnotožilski svet se je glede na to, da je šele sedaj dobil to ni niti seznanil tako, da bi se bolj opredelil in držal mnenja, katerega smo dali v zvezi letnega poročila.

Državnotožilski svet je z zadovoljstvom ugotovil, da je letošnje leto po daljšem časovnem obdobju, ko se je Državnotožilstvo v preteklosti soočalo z resnimi tehničnimi težavami. Pri izdelavi letnega poročila letos podali letno poročilo tako kot velevajo zakonski roki in smo ga tudi v zakonskem roku obravnavali. To letno poročilo Državnotožilski svet ocenjuje kot uspešno. Ocenjuje, da je Državnotožilstvo v letu 2017 uspešno opravljajo svoje delo. Da po vseh glavnih kazalnikih je bilo delo učinkovito, primerljivo s prejšnjimi leti kaže na konsistentnost dela Državnegatožilstva tudi širše pri čemer je pa kljub vsemu potrebno opozoriti, da je ob vse večji kompleksnosti zadev vse to opravilo z relativno neoptimalno kadrovsko sestavo, o čemer je že govoril generalni državni tožilec in tudi opozarjamo v svojem mnenju, kjer Državnotožilski svet tudi ob svojem ostalem rednem delu opaža na določenih področjih kadrovsko podhranjenost tožilstvu s tožilci, kar pomeni, da so tožilci in tožilstvo kot celota vložili res veliko dela in truda, da so dosegli ta rezultat. Tako kot je bilo rečeno in tako kot ugotavljamo v svojem mnenju je Državnotožilstvo v letu 2017 v celoto obvladovalo ta pripad, ki je prihajal na tožilstva, kar je zelo pozitivni trend in tudi kazalniki na pretežnem delu so zelo spodbudni, primerljivi z lanskim letom in dobri.

Letno poročilo je sestavljeno v skladu s Pravilnikom o obliki letnega poročila, vendar Državnotožilski svet ocenjuje, da gre za zelo kompleksno obliko letnega poročila. Kot sami lahko vidite je v njej desetine tabel z množico podatkov katere je včasih težko dati na skupno imenovalec oziroma zahteva zelo veliko energije, da tudi v vsebinskem, ne samo v statističnem delu lahko iz tega potegneš določene bolj vsebinske zaključke. Tudi časovnice so zelo kompleksno razdelane. Tako kot je rekel že danes generalni državni tožilec nobeden drug dejavnik v tej verigi pregona pravzaprav nima tako kompleksno razdelanega letnega poročila, zato se po treh letih uporabe takega pravilnika Državnotožilskemu svetu postavilo vprašanje in predlaga razmislek o eventualnem izboljšanju zajemanja teh podatkov in tudi načina poročanja Državnegatožilstva kot takega.

Kot sem že rekel včasih je ravno, zaradi tega v tej množici tabel nekoliko težko potegniti res prave vsebinske zaključke. Kljub vsemu z zadovoljstvom ugotavljamo, da je letošnje poročilo v pretežnem delu bogato in izčrpno obrazloženo. Morda v delu določenih tabel, ki so seveda pomembne in bi si želeli tudi več vsebinske analize podatkov, ki so bolj povzete dejansko statistični podatkov. Iz tega razloga smo seveda podali tudi nekatera priporočila za v naprej. Ne kot kritiko se pravi tega poročila, ki je sestavljeno, ampak bolj kot sugestijo za dvig in izboljšanje še tega, kar je pred nami, kajti vedno lahko naredimo stvari tudi boljše. Če gremo skozi to naše mnenje zgolj po nekaterih glavnih morda postavkah.

Pri dopolnitvah ovadb Državnotožilski svet sicer pogreša morda bolj natančno in vsebinsko poročanje tudi o razlogih za dopolnitev ovadb. Vrhovno tožilstvo je sicer vložilo veliko truda in je glede na lansko poročilo v tem delu narejen znaten korak, pa vendar ocenjujemo, da bi v tem delu bilo, ker gre le za pomembno vprašanje, smiselno narediti še morda dodaten korak k neki predhodni analizi in še bolj vsebinskemu poročanju v tem delu.

Glede zavrženja kazenskih ovadb se je Državnotožilskemu svetu, glede na veliko število tudi bagatelnih zadev in umikov predlogov oškodovancev, kar vse vpliva tako na obremenjenost dela tudi tožilcev z resnimi zadevami oziroma na drugi strani na kazalnike učinkovitosti, gospodarnosti in obremenjenosti, da bi bilo smiselno tudi narediti analizo, kako vse to, pravzaprav ta segment, ki niti ne predstavlja prave srži tožilskega dela, vpliva na vse te kazalnike.

Glede obtoževanja. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je delo konsistentno, kvalitetno, da so tožilci v letu 2017 na področju obtoževanja bili primerljivi z leti poprej, celo uspešnejši v rezultatu tega obtoževanja in je nedvomno treba zelo pozitivno oceniti ta segment.

Pri kaznovanju, kjer so kazalniki prav tako zelo dobri, zmanjšuje se delež pogojnih obsodb, povečuje se delež denarnih kazni, pa vendar se je Državnotožilskemu svetu - in zato tudi predlaga kot razmislek za naprej - postavilo vprašanje, kaj pa predstavlja delež zapornih kazni oziroma morda na prvi pogled, ko se samo številke pogledajo, neprimerljiva politika med posameznimi tožilstvi. Glede na to, da vemo, da se znotraj tega skriva tudi alternativni del, kjer namreč zaporna kazen je izrečena tudi v primeru, kadar se opravlja družbeno koristno delo in podobno, in se nam je zato zdelo smiselno, da bi se ravno v tem delu nekoliko natančneje poročalo in razdelalo, kakšen pa je ta delež teh zapornih kazni, ali to dejansko predstavlja kakršnokoli odstopanje glede strogosti med posameznimi tožilstvi ali pa morda ne, glede na to, kaj vse spada pod izrečene zaporne kazni.

Kar se tiče pogajanj, ocenjujemo, da so bili državni tožilci v letu 2017 uspešni, da so opravili relativno veliko pogajanj. Pogajanja so običajno zelo zahtevna, trajajo precej časa, zahtevajo na strani tožilstva velik angažma in tudi porabo časa in seveda je delež, ki je znotraj tega, na ta način rešenih zadev po mnenju Državnotožilskega sveta bil primeren in v skladu s pričakovanji tudi nekih trendov ali pa trajajočega trenda skozi pretekla leta in se bo tak verjetno nadaljeval tudi v prihodnosti.

Kar se tiče dela Državnotožilskega sveta, ocenjuje in opaža pri svojem delu številne težave, ki vplivajo na učinkovitost samega delovanja državnega tožilstva kot celote. Kot je že nakazal generalni državni tožilec, so predvsem kadrovski postopki izredno zamudni, kompleksni, komplicirani in izrazito dolgotrajni. Za ilustracijo, 30 tožilcev, ki so pred tremi leti prišli, z vsemi odhodi, ki so se vmes zgodili, v pokoj in z dolgotrajnostjo postopkov, ker nekateri, žal, trajajo tudi do tri leta, pa še niso končani, ocenjujemo, da je nujno treba na tem področju nekaj storiti. Državnotožilski svet naredi v svojem delu vse, kar je možno, in v letošnjem letu je bila opravljena tudi analiza za neko časovno obdobje, kako trajajo ti postopki, kakšne so te dolžine, in pravzaprav skorajda ni postopka zaradi svoje kompleksnosti, da se ne bi končal v roku enega leta, se pravi, do enega leta tudi za navadnega tožilca, kar pomeni - ker so ti postopki za imenovanje tožilcev nekoliko drugače določeni kot za sodnike in je postopek kompliciran, s celo vrsto pravnih varstev tekom tega postopka, kar vse skupaj podaljšuje. In Državnotožilski svet resnično opozarja na to težavo, ki nedvomno ima izrazit vpliv potem tudi na delo samega tožilstva in predvsem tudi hitrost, pa tudi kot celoto.

Državnotožilski svet je pri svojem delu tudi ocenil, da bi bilo smiselno razmisliti tudi o spremembi odredbe o številu mest državnih tožilcev po posameznih nazivih, ker sistem napredovanj, kot je, in sistem, kot je postavljen, se pravi, s fiksno odredbo o določilu mest tožilcev po posameznih nazivih, je preveč tog in zahteva stalno neko popravljanje in prilagajanje. In sicer glede na to, da je bilo to mnenje izdelano 22. maja, je v tem času že bila podana s strani generalnega tožilca pobuda oziroma predlog, da se trenutno uskladijo vse te spremembe, tudi s strani vodje specializiranega tožilstva, ker v tem mnenju pišemo o teh predlogih za izboljšanje, je že bil podan predlog za delno spremembo tega razmerja dodeljenih tožilcev in imenovanih v specializirano tožilstvo, tako da v tem delu se kaže, da je v tem času, ko imamo možnost poročati, se pravzaprav že kar nekaj stvari pričelo odvijati.

Kar se tiče strokovnih pregledov dela državnih tožilcev. Roko na srce, tudi ti so zelo kompleksni in pravzaprav se ukvarjamo samo še skoraj s pregledovanjem dela državnih tožilcev, to je še dodatno ob tem, kar je danes govoril generalni tožilec o pregledu dela tožilstev. In tudi v tem delu ocenjujemo, da bi bilo smiselno pristopiti k eventualnim spremembam in izboljšanju tako zakonske podlage, Državnotožilski svet pa tudi že pripravlja nekatera spremenjena merila, vendar je omejen z zakonsko določenimi okviru, v katerih se mora gibati.

Kot je tudi že generalni državni tožilec nekaj omenil, v preteklosti so težave bile z analitiko. Na tožilstvu pozdravljamo napore, ki se vlagajo, in pričakujemo, da bo izboljšanje in okrepitev analitske službe na tožilstvu seveda tudi v bodoče omogočilo ne samo kvalitetnejšega in učinkovitejšega dela kot takega, ampak tudi vsebinsko v tistem delu, kjer opozarjamo, bolj natančno razdelano letno poročilo.

Državnotožilski svet, kot sem že prej omenil, predlaga tudi v razmislek spremembo nekaterih kazalnikov učinkovitosti ter uspešnosti in gospodarnosti, kjer ocenjujemo, da bi pravzaprav ti kazalniki morali temeljiti bolj na srži tožilskega dela, se pravi, obtoževanju, vsebinskih rešitvah, ki so ključne za tožilsko delo, ker v tem trenutku pravzaprav ti kazalniki temeljijo na celotnem zajemanju kazenskih ovadb, kjer je situacija po Sloveniji različna. Gre za velik del ponekod tudi nepomembnih oziroma bagatelnih zadev, umikov predloga oškodovanca, ki zamegljujejo prave obremenitve. In tako se pravzaprav na ta način izkazuje lahko tudi večja učinkovitost z večjim številom nepomembnejših zadev, pa vendar srž tožilskega dela je po mnenju Državnotožilskega sveta v ključnem delu tožilskega dela, se pravi, v vsebinskem, v sprejemanju vsebinskih odločitev in bi v tem delu pravzaprav morali biti ključni kazalniki, iz teh podatkov zajeti ključni kazalniki, ki bi dali po mnenju Državnotožilskega sveta boljšo primerjalno sliko, tako po obremenjenosti in učinkovitosti med samimi tožilstvi, pa tudi med samimi tožilci.

In še zadnja sugestija, ki je bila, da bi morda bilo smiselno v skupno letno poročilo zajeti tudi še določena aktualna vprašanja, o katerih poročajo državna tožilstva, ki se srečujejo pri svojem delu tudi z nekaterimi težavami v sistemskem pogledu, zakonodaje in podobnega, kar ne bi bilo odveč, če bi tudi to bilo povzeto v skupnem poročilu, ker ne nazadnje to tudi sestavlja neko sliko celotnega delovanja in tudi težav, s katerimi se pri svojem delu srečujemo.

Če naredim še kratek rezime, Državnotožilski svet sprejema to poročilo in ocenjuje, da je bilo delo v letu 2017 opravljeno uspešno. Hvala lepa.