Hvala za besedo.

Torej tako imenovana horizontalna uredba določa upravljanja obeh kmetijskih skladov, kjer se ne spremeni sama struktura. Se pravi, dva sklada ostajata. Določa tudi pravila proračunske discipline, potrjevanje letnih obračunov in kontrole izvajanja skupne kmetijske politike.

Generalno bi lahko povedala, da se ohranja vzpostavljen sistem in organi, organ upravljanja, plačilna agencija, ki mora biti akreditirana, certifikacijski organi. Se pa spreminja način izvajanja, in sicer se prehaja od podrobne kontrole pravilnega izvajanja – večinoma je bilo do zdaj na ravni prejemnikov – k doseganjem ciljev in smotrnosti porabe sredstev.

V skladu s celotno logiko spremenjene skupne kmetijske politike, ki zasleduje uvedbo večje subsidiarnosti, to vpliva tudi na način upravljanja, tako da se več pristojnosti z Evropske komisije prenaša na države članice, ki morajo same zagotoviti nivo potrebnih pregledov za učinkovito upravljanje s tveganji in tudi same vzpostavijo sistem kontrol.

Uvaja se drugačen sistem kontrol, in sicer ga, sedanji sistem kontrol, nadomešča sistem za spremljanje površin, tako imenovani monitoring površin. Tukaj tudi mi želimo posebej izpostaviti, da taka nova tehnologija, satelitska tehnologija, ki naj bi bila v ta namen uporabljena in je tudi državam članicam na voljo brezplačno, ker jo zagotavlja Evropska komisija, mora biti taka, da zagotavlja ustrezno natančnost. Tudi za države, kot je naša, kjer imamo množico majhnih parcel ali pa mora biti za take primere prilagojeno izvajanje, tako da ne bo treba slučajno državi članici vzpostavljati neke nove ali pa dodatne sisteme.

Opozarjamo tudi, da prehod iz poročanja iz šestih na štiri mesece ni v redu, ker bo poročanje zahtevnejše, ker bo treba zdaj poročati za oba sklada, tudi za, kot bomo potem pri naslednji uredbi videli tudi za neposredna plačila in druge ukrepe iz prvega stebra. In še izpostavljamo, da je sicer pa za pozdraviti – da je manjše število izvedbenih in delegiranih aktov in da se določene poenostavitve morda obetajo, zaradi enotnega revizijskega pristopa. Kot bom opozorila tudi kasneje, je pa seveda ključno to, da se s temi izvedbenimi akti dodatno ne vnese zmanjšati subsidiarnosti in še bolj zakompliciran sistem kot ga imamo sedaj.

Hvala lepa.