Hvala lepa za besedo in lep pozdrav tudi z moje strani.

Tako kot je povedal kolega tudi na Ministrstvu za finance koalicijsko pogodbo štejemo kot politično usmeritev. Vendar davčna politika ni samo politika, ampak je tudi stroka, predvsem pa je dialog. In ta dialog je že vzpostavljen in v njem sodelujejo vsi deležniki. Na eni strani gospodarska združenja, na drugi strani sindikati. V tem dialogu smo doslej kljub temu, da govorimo samo o obdobju 14 dni, vzpostavili oziroma identificirali tri vsebinska področja, ki jih je na davčnem, v davčnem delu treba nasloviti. Eno je prestrukturiranje davčnih bremen v smeri razbremenitve stroškov dela in govorimo o prestrukturiranju davčnih bremen ravno zaradi tega, ker smo ob tem, da vsi želimo vzpostaviti vzpodbudno poslovno okolje zavezani tudi k spoštovanju fiskalnega pravila in pa ne nazadnje tudi k spoštovanju ustavne določbe, da je Slovenija socialna država. Drugo prioritetno področje je prenova sistema obdavčite nepremičnin, s tem projektom smo začeli že v preteklem mandatu, vzpostavili podlage na katerih lahko skupaj delamo naprej. In pa tretje področje, kar je bolj naloga ministrstva in pa finančne uprave, bomo pa o rezultatih sproti obveščali tudi ostale deležnike, gre za aktivnosti za nadaljnje administrativne poenostavitve, informatizacijo postopkov in pa rešitve, ki pomenijo preprečevanje zlorab in izogibanj plačilu davkov. V koalicijski pogodbi so navedene usmeritve, niso navedeni konkretni ukrepi, posamezne rešitve, ki so bile tudi danes izpostavljene je mogoče uveljaviti na različne načine in način kako je posamezna rešitev uveljavljena je v bistvu zelo pomemben tudi z vidika kakšen ima pozitiven ali negativen vpliv na kateregakoli od deležnikov. Kot rečeno smo dialog v zvezi z konkretnimi ukrepi vzpostavili, zadali smo si tudi časovnico po kateri bomo delali, delali bomo in sprejeli v bistvu določene sklepe, opravili bomo oziroma vse predloge bomo pripravili v tesnem sodelovanju z različnimi deležniki, ne delamo si utvar, da bo mogoče v vseh konkretnih ukrepih doseči 100 % soglasje, zagotovo pa lahko pridemo do pomembnega obsega soglasja. Kot rečeno določili smo si roke za posamezne aktivnosti in poleg idej, ki smo jih zabeležili oziroma, ki smo jih identificirali sami bomo pri projektu prestrukturiranja davčnih bremen v največji možni meri upoštevali tudi predloge, ki smo jih v preteklih tednih in mesecih dobili s strani različnih deležnikov. Ne gre za nek projekt, ki bi ga začeli danes, ampak gre za projekt, ki teče že kar nekaj časa in gradimo na dosedanjih dosežkih, gradimo na dosedanjih razpravah in tudi v nadaljevanju bomo na tem sodelovanju v bistvu temeljili. Tisto kar so naši ključni na področju pobiranja javnih dajatev, je zagotavljanje stabilnih javnofinančnih prihodkov, za financiranje tistega, kar se skupaj dogovorimo, da je potrebno javno financirati in zagotoviti enakomerno porazdelitev davčnega bremena glede na ekonomsko moč zavezancev.

Če gledamo primerjave z Evropsko unijo in to so tiste primerjave, ki so za nas bolj relevantne kot primerjave z OECD, ker ne nazadnje v Evropski uniji imamo tudi sicer bolj primerljiv sistem kot je med državami članicami OECD, ampak v evropskem prostoru je skupna davčna obremenitev v Sloveniji nižja kot v drugih evropskih državah, oziroma kot je povprečje v Evropski uniji. Dejstvo pa je, da struktura davčnih obremenitev za Slovenijo ni ugodna in to strukturo je treba nasloviti. Torej, naš cilj ni absolutno zniževanje davčnega bremena v deležu BDP, ampak je predvsem nas cilj prestrukturiranje davčnih bremen, tako da se naslovijo tista področja, kjer je obremenitev višja kot v primerljivih evropskih državah, če je potrebno in v določeni meri bo potrebno, tudi na račun prilagoditve na nekaterih drugih področjih.

Zagotovo zelo pomemben element, ki bo vplival na predlog konkretnih rešitev na področju javnih dajatev, predvsem na področju prispevkov, predstavljajo rešitve, ki bodo pripravljene z našim sodelovanjem na drugih resorjih, na Ministrstvu za zdravje, na Ministrstvu za delo v zvezi s pravicami, ki izhajajo iz socialnega zavarovanja, ampak… in dejstvo je, da obremenitev na tem področju lahko sledi zgolj temu, kar se kot družba dogovorimo, da želimo iz tega financirati in želela bi, da prepoznamo razliko med davki in prispevki. Prispevke plačujejo zaposleni in drugi zavarovanci iz svojega dohodka, to je ta t.i. drugi bruto, to je naš denar, to je moj denar, vaš denar, to ni denar podjetja, to je moja bruto plača in del te bruto plače namenim za zdravstveno zavarovanje, za pokojninsko zavarovanje, del pa seveda tudi delodajalec, ampak delež delodajalcev je v našem sistemu veliko nižji kot je v primerljivih evropskih sistemih, medtem ko je delež delojemalcev znatno višji in ključni element nekonkurenčnosti slovenske obremenitve stroškov dela izvira iz te razlike in to razliko je treba v nadaljevanju nasloviti, ampak seveda nasloviti ne »ad hoc«, ampak premišljeno in z jasnim zavedanjem kaj katera rešitev v katerokoli smer za sabo potegne.

Hvala lepa.