Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav tudi z moje strani vsem navzočim. Komisija za državno ureditev se je seznanila s poročilom in ga ocenila kot kvalitetnega, preglednega in zelo pozitivnega, skratka nismo imeli pripomb na samo poročilo.

V sami diskusiji smo se dotaknili posameznih vprašanj, ki so bila že danes naslovljena, eno od teh je problem kadrovske vrzeli oziroma predvsem zaposlovanja mladih sodnikov, da bo zagotovljena kontinuiteta dela na sodiščih. Tako kot danes je Ministrstvo za pravosodje tudi že nam pojasnilo, da eden od ukrepov bo tudi prenovitev pravniškega državnega izpita, verjetno pa so razlogi za to kompleksni, tako v pretekli politiki kakor seveda tudi v pogojih in ugledu sodstva, da morda ni tako privlačno za nove, mlade pravnike. Tako da to je gotovo eno od vprašanj, s katerim se bo treba aktivno ukvarjati.

Postavili smo vprašanje tudi v zvezi s sodnim osebjem in s pogoji njihovega dela. Nekako je bilo rečeno, da so zelo slabi finančni pogoji za to delo, hkrati pa je to osebje tudi obremenjeno, tako da je to tudi eno od vprašanj, ki se nam je zdelo aktualno.

Zanimiv podatek je tudi to, da je po eni strani ugled sodstva v javnosti zelo slab, po drugi strani pa – če pogledamo, kakšno stališče imajo do tega uporabniki sodstva – pa je ta slika precej boljša. Zato je tudi nekako bila debata o tem, da bi morda moralo sodstvo samo več delati na neki predstavitvi primerov, svojega dela in tudi obveščanja javnosti, tako da bi se ta rezultat nekako izenačil. Hkrati pa je seveda tudi naloga politike, da zagotovi sodstvu primerno obravnavo, tako da ne izbija tega ugleda po nepotrebnem.

Tudi smo se dotaknili vprašanja mreže sodišč. Torej tudi tukaj je bilo pojasnjeno, da že v okviru sedanje zakonodaje sodstvo samo skuša to reorganizacijo uveljavljati. Seveda bo najbrž potreben tukaj tudi zakonodajni okvir, bilo je pa posebej opozorjeno, da seveda samo ukinjanje sodišč v manjših krajih ne bi bilo primerno, da je treba narediti ustrezne analize in seveda tudi poskrbeti za to, da v krajih, kjer je to že zgodovinsko, ostanejo enote teh sodišč, pa tudi če se morda reorganizira delo na kakšen drug način, za arhiviranje ali kaj podobnega.

Poudarjeno je bilo z naše strani tudi, da je treba dati večji poudarek alternativnim oblikam sojenja oziroma alternativnim oblikam reševanja sporov, ki so gotovo ena taka novost, ki ugodno vpliva tudi lahko na ugled sodstva in seveda tudi na uspešno reševanje posameznih primerov.

Dotaknili smo se tudi problematike zakonodaje. S strani predstavnikov sodišč je bilo posebej opozorjeno, da seveda ni dobro, da se zakonodaja spreminja po nujnih postopkih, hitro in tudi včasih neusklajeno tudi s sodno vejo. Kajti to vpliva potem na delo sodišč, ga včasih ovira in stabilen zakonodajni okvir gotovo je nekaj, kar nudi lahko podlago za dobro delo tudi sodstva.

In tako, kot je bilo že rečeno danes, je bilo postavljeno tudi vprašanje, ali ne bi morda nekih oblik, ki niso direktno sojenje, izvzeli iz sodnega dela, in sicer tukaj je bila ravno omenjena – ravno tako kot danes – brezplačna pravna pomoč in pa odločanje o oprostitvah sodnih taks. Sicer pa je bilo naše stališče pozitivno. Hvala.