Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, drugi gostje.

Ministrstvo za pravosodje letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodstva pozdravlja. Ocenjuje ga kot zelo dobro pripravljeno, z vidika, da vsebuje, poleg statističnih, tudi zelo dobre analitične podatke, ki se že vrsto let uporabljajo za krepitev učinkovitosti in uspešnosti sistema.

Ne bom šel v podrobnejšo analizo že povedanega, razen mogoče ugotovitev, da se pri uspešnosti posameznih sodišč opazijo določena odstopanja, ki niso podrobneje pojasnjena in tu bi si želeli, mogoče, zlasti pri tistih okrožnih sodiščih, ki ne obvladujejo skupnega pripada ali pa pripada, da so bolj pojasnjeni razlogi, čeprav verjamemo pa, da so ti razlogi tudi obravnavani na ravni sodišč in kar se izkaže skozi leta, ko se vidijo rezultati.

Ministrstvo za pravosodje ima na tem nadzornem delu zelo majhne oziroma skoraj ni pristojnosti in v večini je to zdaj tudi, izhaja iz razprave predhodnice, dr. Neratove, pristojnost Sodnega sveta, tudi pri oceni samega letnega poročila in potem konkretnih primerov. Na ravni ministrstva je, kot je bilo že izpostavljeno, pristojnost za pripravo kakovostne zakonodaje in za zagotavljanje določenih pogojev.

Kar se tiče zakonodaje, smo z novim mandatom vstopili tudi v obvezo, da nadaljujemo z določenimi že začetimi projekti oziroma poskušamo pripraviti podlage za nadaljnje delovanje sodišč. Med drugim je ena od prioritetnih nalog sedaj priprava Zakona o nepravdnem postopku, ki bo postopkovno podprla Družinski zakonik, ki prične veljati z aprilom naslednjega leta. Nadaljevalo se bo z aktivnostmi glede optimizacije mreže sodišč, zlasti z vidika poskušanja zagotavljanja čim bolj učinkovitega delovanja sodišč. Tu se bo ponovno odprlo Zakon o sodiščih in Zakon o sodniški službi in preučilo možnosti. Pogledalo se bo tudi možnosti za obuditev predloga Zakona o kazenskem postopku in tudi druge postopkovne zakonodaje, kjer je možnost usklajena s strokovno javnostjo, da se ukrepi oziroma da se postopkovne priložnosti izkoristijo za izboljšanje učinkovitosti, tako za lažje delovanje deležnikov, sodišč, tožilstev kot tudi same stranke v postopkih, državljane in državljanke.

Prostorska problematika je nekaj, kar je aktualno v Sloveniji že vsaj desetletje in pol. V letu 2016 je bila v okviru projekta mreže sodišč izdelana strategija s postavljenimi cilji, med njimi tudi, da se sodiščem zagotovi delovanje prioritetno v lastnih in ne najetih prostorih, ter da so prostori sodišč na eni lokaciji in ne razpršeni na več lokacijah. Strinjamo se lahko, da z razpršenostjo lokacij in poslovanja sodišč v najetih prostorih je najbolj kritično v Ljubljani. Za rešitev te problematike je še vedno aktualen projekt nove sodne stavbe, kjer je zagotovljeno delno komunalno urejeno zemljišče za Bežigrajskim dvorom, za kar je bila v letu 2013 izdelana tudi predinvesticijska zasnova in prostorska preveritev lokacije, projekt pa je bil uvrščen v načrt razvojnih programov. Z njim je predvideno, da se v prihajajočem obdobju izdela projektna naloga, izvede natečaje, nadaljuje s projektiranjem, v 2023 pa prične z gradnjo, ki bi bila zaključena do 2026. Ko sem prihajal na novo delovno mesto, sem pospravljal tudi staro gradivo, kjer sem našel tudi zaključno poročilo iz mandata, ki se je zaključil 2008. V njem je bilo z »renderji« in slikami prikazano, kakšna sodna stavba se bo začela graditi leta 2009 in kakšna sodna stavba bo zgrajena leta 2012. Vemo, kje smo zdaj. Na ministrstvu bomo preučili možnosti, ki so v okviru že izdelanih strategij in razpoložljivih virov. Prioriteta v tem trenutku, kar se tiče prostorske problematike pravosodja, je na pripornih in zapornih pogojih oziroma prostorih. Tu se že intenzivno pripravlja na gradnjo novih prostorov. Seveda pa prostorsko problematiko sodišč bo potrebno razrešiti in tu bomo najprej preučili možnosti na nivoju ministrstva, potem pa tudi v razpravi. Ne le s pravosodnimi deležniki, ampak bo potrebna širša razprava na nivoju tudi Državnega zbora.

V smislu izvajanja te strategije zagotavljanja prostorskih pogojev je bil v letu 2017 izveden delni odkup solastnega deleže sodne stavbe v Mariboru. na Cafovi ulici. in s tem je načrtovano, da bodo praktično vsa sodišča v Mariboru delovala v lastnih prostorih na dveh lokacijah. Izvršen je bil tudi nakup prostorov v Novi Gorici. Rešitve so se iskale – in našle – tudi na nekaterih drugih lokacijah oziroma mestih. Recimo v Krškem in Celju.

Podporo mislimo zagotavljati oziroma načrtujemo zagotavljanje tudi z reformo pravniškega državnega izpita, ki se zdi ena od ključnih tematik v prihajajočem obdobju – tako z vidika reševanja generacijske vrzeli na samih sodiščih kot tudi zagotavljanja ustrezne kakovosti v drugih pravosodnih poklicih. Ministrstvo za pravosodje je vsem deležnikom septembra posredovalo prenovljene izhodiščne teze za prenovo področja pravniškega državnega izpita in to gradivo ocenjujemo, da je primerna osnova za nadaljnje razprave glede te problematike.

Toliko zaenkrat, mogoče kaj več potem v nadaljevanju.