Hvala lepa. Moje ime je Barbara Nerat, jaz sem predsednica sodnega sveta. Vsi skupaj lepo pozdravljeni, hvala za povabilo. Sicer sem sodnica Okrožnega sodišča, kazenski oddelek, Specializirano kazensko sodišče v Mariboru. Ja, zdaj kot veste ne, je tudi sodni svet glede na prejeto poročilo vrhovnega sodišča, je ocenil, da slovensko sodstvo kot celota dejansko izkazuje dobre rezultate in na tem mestu lahko potrdim vse to, kar je povedal moj predhodnik, predsednik Vrhovnega sodišča magister Damjan Florjančič. Res je, da so in ne moremo mimo teh rezultatov, kazalniki razvoja slovenskega sodnega sistema so še naprej pozitivni. Res je, da se število prejetih zadev še naprej zmanjšuje in da dejansko izkazujemo sposobnost obvladovanje novih zadev. Obstaja seveda trend zniževanje števila nerešenih zadev, se pa zatika ravno pri takšnih zadevah, katere tudi rešujem sama. Dobro je napisalo tudi Vrhovno sodišče iz kakšnih razlogov niso vedno samo na strani sodišča, lahko se potem tudi malo, če želite, okoli tega pogovorimo. Dejstvo je, da se pričakovani čas rešitve, da se skrajšuje in bistveno zmanjšujemo, ne glede na težave s katerimi se soočamo. Število najstarejših zadev. K poročilu predsednika Vrhovnega sodišča bi opozorila, da je sodni svet spremenil metodo ocenjevanja sodnikov. Sedaj v ospredje več ne predstavljamo kvantitete, ampak predvsem kvaliteto sojenja. Tako da imam seveda časovne standarde, katere Vrhovno sodišče tudi zelo vzorno in zgledno spremlja in seveda, kjerkoli se pojavi kakršen koli krate stik, ali kakršen koli zastoj, takoj seveda poteka sodelovanje in takoj dejansko tudi Vrhovno sodišče primerno odreagira. Moram povedati, da smo z vidika obvladovanja pripada pri samem vrhu, tudi če gledamo primerjalno. Na prvem mestu smo tudi po izobraževanju sodnikov so področja EU prava in še vedno smo na vrhu lestvice po številu vloženih tožb. Toliko mogoče k temu, če še kdo misli, da je sodnikov v našem pravosodnem sistemu preveč, dejansko nekako Slovenija v tem primeru vodi, čeprav pač, na nečasten način. Zdaj, kar se tiče sistematično merjenje zadovoljstva javnosti. To spremlja tako Sodni svet kot tudi Vrhovno sodišče. Zelo aktivno delamo v bistvu na tem, da se nekako povezujemo, tudi sodni svet se zaveda, da smo nekako uvrščeni med Vrhovno sodišče pa nekako med Ministrstvom za pravosodje in nismo kadrovska služba. To bi želela pojasniti Vrhovnega sodišča, tako da smo res v bistvu zelo avtonomni, strokovno odločamo pri svojih vprašanjih, moram pa povedati, da zelo dobro sodelujemo z novim predsednikov Vrhovnega sodišča. Se rad odzove na naša povabila, tako da tukaj nekih kratkih stikov ni, se takoj pogovorimo in mislim, da zelo, zelo uspešno tudi sodelujemo. Zdaj, sestava Sodnega sveta se je malo spremenila. Šest novih članov smo dobili s poletjem. Mi imamo mandat za 6 let. Tako sem jaz postala potem predsednica 5. 7. Letos, se pravi na polovici mandata. Nekako rotiramo, o tem se tudi lahko še potem kasneje pogovarjamo, samo toliko, da veste, da pač s prejšnjo sestavo, takoj ko je bil magister Damjan Florjančič izvoljen, smo nekako zavihali rokave in potem začeli sodelovati točno tam, kjer je bilo sodelovanje potrebno. Skratka, sodstvo se zaveda dobro svoje vloge in odgovornosti, trudimo se, vsi skupaj, za dobro delo. Skrbimo za transparentno delovanje. Moram povedati tudi, da se vse sodne odločitve, se pravi vse inštanc, jih javno objavljamo. V 78 % smo tudi ugodili zahtevam za dostop informacij javnega značaja. V 95 % smo ugodili prošnjam za snemanje obravnav. Zdaj, kar pa je pač kolega Florjančič tudi omenil glede določene storilnosti nižanja na prej omenjenih področjih, kjer so določene vrzeli in kjer so kazalniki pri pomembnejših zadevah negativni pa moram povedati ne, da to je pripisati sinegiji večih dejavnikov. Zdaj. Bodisi gre za hitrejše, strokovno, kvalitetnejše sodno varstvo. Bodisi vpliva to na delovne resurse v sodstvu. O tem je kolega že v bistvu zelo odprl eno tako točko za razpravo. Dajemo pa vsekakor veliko pozornost sojenju v razumnem roku na eni strani pa tudi to v bistvu, ta naš poudarek v bistvu vpliva zelo pozitivno na časovne standarde, ki smo jih nekako določili, ker so v bistvu časovni standardi preživeli tisto staro normo in zdaj na ta način lahko dejansko mi doprinašamo pozitivno k kvaliteti sojenja. Kolega bi vam znal veliko povedati tudi o tako imenovani triaži. Ta zelo dobro tudi vpliva v bistvu na storilnost in sodniki v bistvu sedaj, ko sistemi se nekako, sodstvo se prenavlja, se modernizira. Tako da dejansko se nekako, rešujemo se opravljanja ne-sodniških opravil, kar recimo tudi v času moje prisege pred dobrimi 10. Leti še ni bilo tako, smo reševali sklepe o stroških brezplačne pravne pomoči. Zdaj vedno bolj nas suportira Vrhovno sodišče. Dobivamo res strokovne pravosodne svetovalce, potem višje strokovne sodelavce, svetnike v pravosodju, tako da dejansko se lahko k zahtevnejšim zadevam nekako posvetimo, osredotočimo na njih v meri kot se mogoče v preteklosti nismo mogli. Morate vedeti, da zahtevnost, kompleksnost zadev vseh sporov se vseskozi povečuje. Takšnih lahkih spisov, ki so bili prej rešljivi na zelo hitro, tega praktično ni več. Ko sem jaz bila na Okrajnem sodišču, to je bilo recimo leta 2007 pa potem do leta 2011 si imel lahko razpisanih pet šest obravnav, pa si mogoče polovico od tega mogoče celo lahko tudi rešil. Danes, tudi ko se pogovarjam s kolegi, ki so še ne, na prvih stopnjah, malo je takšnih zadev. Veste, da imamo institute priznanja in to se potem tudi vidi v številkah, ki vam jih predstavlja Vrhovno sodišče. Lahko tudi ena takšna zadeva terja desetine glavnih obravnav in tudi to seveda jemlje potreben čas sodnikov. Skozi pazimo, da varujemo pravice procesnih udeležencev maksimalno, vseh. Vemo tudi, da sodno varstvo ni učinkovito, če je zamudno pa nekako potem tehtamo, da, se pravi, ne prizadenemo pravico kogarkoli, ki je obravnavan v postopku. Nekoga, ki se znajde na zatožni klopi, bodisi tistega, ki recimo je oškodovan v kakšnih pravicah. Tako, da to. Mogoče, tudi za diskusijo. Seveda, sodniška služba je zelo nadzorovana, Jaz mislim, da je ena najbolj nadzorovanih služb v državi. Skozi smo predmet neke presoje. Pa bodi si mogoče vam bom potem povedala, kakšne manevre ima sodni svet. Imamo dve delovni telesi, imamo Disciplinsko sodišče, Komisijo za etiko in integriteto, imamo lahko raznorazne postopke nad nami. Smo lahko razrešeni, tudi če imamo trajni mandat, tako da nismo zavarovani, nismo v nobeni vati. Obstajajo tudi nadzorne pritožbe. Tu imamo malo problem, zaradi tega, ker je praksa pri obravnavanju teh nadzorstvenih pritožb enotna. Ampak tudi to, veliko se pogovarjamo, veliko sodelujemo pa mislim, da bomo počasi prišli na skupni imenovalec tudi na tem področju. Zdaj, tudi kolega magister Florjančič vam je pač omenil zakonodajo. To je velik problem. Velik problem je, da sodniki, ki recimo aktivno rešujejo določene zadeve neaktivno sodelujejo tudi pri raznih novih zakonih, pri noveliranju. TO zna biti velik problem. Tudi morate vedeti, da ko se zakonodajo spreminja so pristojnosti vseeno, ena je na prvi stopnji, ena je na drugi stopnji. Če se zadeve razveljavljajo, če se sodni postopki ponavljajo, vse to potem vpliva na pravico do sojenja v razumnem roku in potem so tudi takšna poročila, ki se pojavljajo v kakšnih odmevnih zadevah v javnosti, vedno jih je treba pogledati skozi obe plati medalje. Če, ne, malokdo potem pove, da je bilo sojenje recimo ponovljeno in potemtakem seveda primerno tudi dvakrat traja. Če želiš seveda ugoditi procesnim zahtevam vseh udeležencev. Bodisi po pravdni ali pa recimo kazenski zakonodaji. Zdaj tudi se dviguje delež vloženih pritožb na Ustavno sodišče Republike Slovenije. To je izven dometa magistra Damjana Florjančiča, je pa sodni svet to seveda zaznal. Za 10 %, to mislim, da ni tako malo. /nerazumljivo/ je bilo tudi pač žal ugotovljeno, da delež ugotovljenih kršitev, če jih pogledamo v številke glede pritožb je največji v zadnjih šestih letih. In tudi večje število je vloženih pritožb pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in to so vsi dejavniki v bistvu, ki nekako potem mečejo luč na razpravljajoče sodnike in potem posledično temu na sodstvu, kot na celoto. Zdaj, kot vam je kolega že povedal ne, res je, da tudi določena okrajna sodišča globalno več ne morejo obvladovati pripada in tukaj kot sem rekla, kazenski sodniki smo zelo izpostavljeni glede enormnih obsežnih kazenskih zadev. Vi morate vedeti, da so to spisi, ko ga dobiš v obravnavo lahko ima že več tisoč strani pa še razpravljajoči sodnik sploh v bistvu ni tega pogledal. Moraš to preštudirati in potem procesirati, razsoditi, potem napisati odločbo in potem zopet gre čez eno inštanco in drugo inštanco. Tako, da mislim, da je treba pogledat malo skozi drugačno perspektivo na takšne zadeve pa tudi močen pripad je povečan veste, migracijski tokovi, aktivno pač kar se vse zdaj dogaja v zvezi tudi z našo zunanjo politiko. Seveda tukaj je neki odsev tudi na Upravno sodišče. In tudi Upravno sodišče rabi zdaj nove sodnike. Kar spet ni enostavno. Morate vedeti, da ustavni sodnik, ko zapriseže dobi takoj rank višjega sodnika in tukaj je zelo težko najti potem primernega kandidata, i se potem postavi naenkrat v čevlje sodnika, ki je pa, recimo če ga gledamo iz kazenskega ali pa civilnega vidika že nekako instančno na drugem ranku. Tako, da to. Sodni svet je v zvezi s tem predsednike Okrajnih, Okrožnih sodišč, to kar sem zdaj vse izpostavila prosil že za odziv na poročila, kot sem rekla od 5. 7. mi zasedamo v novi zastavi, Pridobili smo jih, sedaj takoj po sodnih počitnicah v septembru, so predmet obdelave in bodo obravnavani na eni izmed naslednjih sej Sodnega sveta. Zdaj pa še samo mogoče z konec k poročilu magistra Florjančiča. Mi smo dali tudi priporočilo Vrhovnemu sodišču po posameznih problemskih področjih, In sicer, opozarjali smo na sistemske probleme na katere pač sodstvo samo nima vpliva. Eno je to, kar je kolega povedal, prostorska problematika, oprema sodišč, varnosti. Dejstvo je, da sodniki potrebujejo primerne prostore, potrebujejo primeren nivo opreme in tudi morajo biti učinkovit enotni varnostni ukrepi. Zdaj tukaj, tisti sodniki, ki smo iz centra mogoče delamo v boljših pogojih kot recimo naši Ljubljanski kolegi. Meni je tudi bil grozljiv podatek, da v Ljubljani obstaja 18 različnih lokacij. Meni je to nepojmljivo, ker vem da recimo Maribor, ki potem takoj sledi Ljubljani, se točno ve, ko nekdo pride na obravnavo, ga bo varnostnik takoj usmeril, saj je vse v isti stavbi, kar se tiče Okrožnega sodišča in jaz mislim, da je to privilegij. In tak privilegij je potem potrebno vzdrževati. Druga stvar je, jaz se pridružujem popolnoma stališču kolega - mreža sodišč. Mi smo začeli kot sodni svet delovat, tudi zelo zgledno z prejšnjim ministrom za pravosodje, tudi zdajšnja ministrica za pravosodje, ko je bila v priložnosti 14. dni nazaj, obiska na sodnem svetu, je tudi nam ponudila roko, tako da mislim, da bomo tudi z njo zelo zelo dobro sodelovali.

Kar se tiče mreže sodišč, ker je treba res pripravit eno celovito strategijo optimalizacije, v bistvu tega mreženja, to so spremembe, ki jih moraš prespati, jih ne moreš čez noč, mora tudi dozoreti in je treba res v bistvu analizirati stanje, da ne naredimo še hujših rezultatov, kot pa recimo so sedaj. Nekako smo zavzeli stališče, da bi bilo zdaj sodno okrožje tisto, ki bi bila osnovna organizacijska raven posameznih sodišč. Manjša sodišča nekako se specializirajo, tako da če pogledate recimo v stanje, pa tudi v letno poročilo vidite da, so na manjših sodiščih recimo, so nekje samo še pravde pa prekrški, tako da, skratka, da se nekako ne zapira pa seveda sodstvo iz vidika dostopnosti državljanov. Tudi prenašamo zadeve iz bolj obremenjenih sodišč, na manj obremenjena.

Glede na to, da zdaj nimamo mreže, za enkrat, si nekako sodniki v bistvu sami pomagamo s podporo Vrhovnega sodišča. Tako mogoče za primer dobre sodne prakse, smo Mariborčani že od leta 2013, najprej smo štartali kazenski sodniki, tudi jaz sem bila v tej skupini, da smo hodili na obalo, smo pomagali v bistvu njim, danes je situacija takšna, da potem so priskočili še Prekmurci, danes recimo mi odstopamo sodišču zadeve recimo v Slovenj Gradec, nam jemlje tudi Ptuj, kot pač, smo mi recimo potem preobremenjeni. Tako da, dokler čakamo to mrežo ni si jo vsi skupaj zelo zelo želimo, da se to nekako potem primerno porazdeli našo odgovornost, tako da tukaj tudi mislim, da bomo zelo dobro sodelovali / nerazumljivo/ Ministrstvo za pravosodje, pa potem Vrhovno sodišče, absolutno.

Tako da to, kar se tiče kadrovske problematike. Na njo je lepo opozoril, v parih besedah, predsednik Vrhovnega sodišča. Vi morate vedeti, podporno osebje je zelo pomembno. Bili bi presenečeni, če bi danes pogledali v bistvu, kaj mora vse, da sprocesira en kazenski sodnik, z podporo vse tehnike in tehnologije, obvladati.

Danes brez »avetehnika«, se pravi, audio vizualne podpore, brez sodnega zapisnikarja, ki dejansko mora biti že tudi sam tehnik, ne gre. Če bi pogledali v bistvu te profile, kar se zahteva danes, sodna zapisnikarica ni nekdo, ki samo po diktatu, zadeve se zelo zelo snemajo, video konferenčno, tedensko obravnavamo. Zaslišujemo recimo otroke, v sosednjih sobah, pa naj si gre za pravdne, se pravi družinske sodnike, naj si gre za kazenske sodnike, vse to je tesno povezano, z roko v roki. Seveda tudi, izjemno pomembno je, da ima sodnik podporo strokovnega sodelavca, ker lahko veliko za njega naredi, kar se tiče postavljanja vprašanj za sodne izvedence, pišejo sklepe, pišejo osnutke, ogromno, pripravljajo prikrite preiskovalne ukrepe. Skratka, ne znamo si več predstavljati, ko imaš to možnost, jaz sem srečna, da imam, vem pa, marsikateri sodnik še danes te podpore nima in si potem sploh ne zna predstavljati, koliko se mu delo olajša, koliko je lažje sodniku, da se dejansko ti pripraviš na glavno obravnavo, da imaš nekoga, ki ti pogleda sodno prakso, ki pogleda kako v Evropi služijo te stvari, da imaš komunikacijo z nekom. To je veliko veliko lažje delat in dobro opravljat svojo funkcijo, ki ti je bila dejansko, ne nazadnje, v imenu ljudstva tudi zaupana.

Če imaš suport in če pogledate številke, Slovenija, ne glede na to, da nas maksimalno podpira Vrhovno sodišče in da dobivamo res kvaliteten kader, še vedno zaostajamo.

Nekako ciljno razmerje po strategiji Evropa 2020 je 4,3. Mi smo zdaj še toliko zrasli, da smo zdaj na 3,9, ampak še vedno nismo dosegli ciljnega razmerja. Se pravi, vem kako je, mislim, da meni je to omogočeno, je pa kar veliko kolegov, ki bi vam pa zdaj lahko rekli, tisto v stilu, tudi mi bi si to želeli, zaradi tega, ker se dejansko potem na kvaliteti dela posameznika to odraža, absolutno.

Tudi se širijo ves čas pristojnosti sodišča, kot vam je kolega povedal. To je v skladu z zakonodajo, takšne, ki prej niso bile in zdaj na enkrat še to obremenjuje sodnika in če so to nesodniška opravila, jih potem daš brez problema tudi na sodniško osebje.

Tako da to, kar se tiče zakonodajnega področja. Veliko se govori, da bi sodišča razbremenili za odločanje o zadevah, ki niso sojenje. Nekako se tu skozi po / nerazumljivo/ govori, jaz pričakujem, da bomo sedaj v sestavi Sodnega sveta, pa mislim, da tudi potem, ob analizah in seveda ob sodelovanju Vrhovnega sodišča, še načeli te teme, pa mislim da tudi potem z vami.

Govori se recimo, da bi se brezplačna pravna pomoč sodne takse nekako izvzele iz sodnega sistema. Potem imamo tukaj vedno vprašanje izvršbe, zemljiške knjige, tudi prekrškov. To je treba zelo pozorno in tudi zelo počasi pristopiti do teh vprašanj.

Res je super, ko vidiš recimo Avstrijo, pa rečejo, oni pa tega nimajo v sodnem sistemu, so razbremenjeni. Ampak kaj pa potem to prinese na drugi strani?

Isto tako zemljiška knjiga. Vam daje, če imate nepremičnine, vam je neko varstvo, da je to na sodišču, imate tudi zemljiškoknjižnega sodnika, ki potem nekako vas varuje in se potem boljše počutite. Po drugi strani dobivate zopet analize, iz tujine recimo, pa deluje drugače, se pravi, da to ni v sodstvu.

Tako da, tukaj vas opozarjam, prepričana sem, da se boste v vašem mandatu, glede na to da je štiri letni, s temi vprašanji tudi sami srečali, pa vas zatorej prosim v imenu Sodnega sveta za posebno pozornost, ker so to zelo zelo delikatne zadeve in so lahko v bistvu ovrednotene iz pozitivnega, pa tudi iz negativnega vidika.

Tako, kar se tiče dolgoročne strategije odnosov z mediji. Tako kot sem vam rekla, sodstvo nekako se trudi delovati samostojno proaktivno. Zdaj smo imeli, prejšnji mesec, dneve slovenskega sodstva. Takrat sem sama tudi nekako odprla razpravo, ki jo je potem nadaljeval v obliki predavanja moj predhodnik, dr. Marko Novak, v zvezi s tako imenovanimi, medijskimi sodniki. Se pravi, da bi ljudje preko sodnika dobili nekako podnapise v določenih primerih, da bi pojasnil nekdo, ki je sodnik, ki sam nosi togo.

Tudi recimo drug primer javnosti, tako da bi ga razumela, se pravi na način, sama osebno to podpiram, tudi Sodni svet nekako se želi odpreti medijem, ne želimo biti nekje zagrajeni, niti približno, redno odgovarjamo na novinarska vprašanja, kolikor se da, ampak mislim da je pravilna in zelo zelo pozdravljena odločitev Vrhovnega sodišča, da tudi samo spremlja, sistematično meri zadovoljstvo javnosti, tudi iz vidika zaposlenih na sodišču, komunicira z javnostjo na drugi strani in se pravi, zdaj za enkrat nekako vsi slonimo na Vrhovnem sodišču, ki nam kljub temu, da so v kadrovskem manku, nudijo učinkovito podporo in nam nekako dajejo potem samorefleksijo, da vidimo dejansko v bistvu, kako naše delo pa potem javnost sprejema. Mislim, da na tem, na dolgi rok, glede na to, da tako sodelujemo, nekako tudi dvigujemo subtilno zaupanje javnosti v sodstvu.

Tako da, hvala lepa, da ste me poslušali. Za enkrat je to vse.

PREDSEDNIK JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala. Če gremo naprej, želi besedo predstavnik ministrstva, državni sekretar. Izvolite.