Hvala lepa.

Iz statističnega poročila Ministrstva za javno upravo, zdaj mislim, da je zadnje, ki je objavljeno za leto 2016, 2017 še ni bilo objavljeno, izhaja, da je teh večjih javnih naročil, ki so objavljena na portalu javnih naročil nekje med pet in šest tisoč na letni ravni. Če ob tem upoštevamo, da je zahtevkov za revizijo, ki se obravnavajo pred Državno revizijsko(?) komisijo na letni ravni 300, govorimo nekje o slabih 5 % postopkov oddaje javnih naročil, v katerih je vložen zahtevek za revizijo in kot rečeno približno polovica teh zahtevkov je uspešnih. Če je to pokazatelj tega, kakšno je stanje na področju javnega naročanja se mi zdi, da govorimo o še vedno zelo majhnem številu zahtevkov za revizijo glede na skupno število postopkov oddaje javnih naročil. Če govorimo še o posamičnih naročilih oddanih na podlagi okvirnih sporazumov ali pa tistih naročil, ki so pod temi pragovi, kjer se javna naročila objavljajo na portalu, mislim, da je teh pod pragovi, po statističnem poročilu iz leta 2016 okrog milijon številčno. Se mi zdi, da je kot rečeno število zahtevkov za revizijo relativno majhno. Zdaj to je pravzaprav zelo dvorezen meč, tako kot ste tudi sami rekli – po eni strani, če je majhno število zahtevkov, bom rekel tako, to, da ni zahtevkov ne pomeni, da ni problema, lahko se pogovarjamo o tem, kaj je razlog zakaj je tako majhno število zahtevkov za revizijo, kot rečeno tisto, kar nas skrbi, je predvsem to, da je po naši oceni relativno majhno število zahtevkov za revizijo, ki se nanašajo na fazo pred potekom roka predložitev ponudb. To so namreč tisti zahtevki, kjer tako kot je bilo izpostavljeno z vaše strani, bi lahko nek vlagatelj zatrjeval, da se recimo tehnične specifikacije diskriminatorne, prilagojene točno določenemu ponudniku in da neupravičeno favorizirajo nekoga, da onemogočajo brez, da bi za to obstajali objektivni razlogi, udeležbo v postopku vsem ostalim in tako naprej. Teh zahtevkov kot rečeno v lanskem letu manj kot 50, to je…ko gledamo mi na te stvari, problematično.

Ne glede, mislim, da je bilo na področju sistema javnega naročanja, verjamem, da bodo kolegi iz Ministrstva za javno upravo mogoče potem tudi kaj dodali k temu, narejenega ogromno, sploh z uvedbo elektronskega javnega naročanja in z vsemi spremembami, ki so bile izvedene s tem v zvezi, v končni fazi tudi smernicami, ki jih je Ministrstvo za javno upravo pripravljen, s katerimi poskušajo recimo usmeriti naročnike v drugačen način naročanja, kot so bili ga vajeni do zdaj.

Še enkrat, mislim, da je število zahtevkov za revizijo glede na skupno število oddanih javnih naročil, pravzaprav majhno. Drži pa tako kot ste tudi sami opozorili, da obstajajo v tem sistemu še vedno anomalije, nanašajo se bolj na prekrškovno področje kot pa na področje javnega naročanja. To, kar je izpostavljeno v letnem poročilu je nekaj, kar je bilo tudi Ministrstvo za javno upravo seznanjeno in ostali zagovorniki javnega interesa, tako kot so tam navedeni.

Na žalost se bojim, da rešitev tega problema ni tako zelo enostavna, vsaj kar se tiče odgovornih oseb naročnikov, ker gre vendarle za podatke o fizičnih osebah, ki ne morejo biti – za razliko recimo iz nekih podatkov o pravnih osebah, ki so lahko prosto dostopne. Ne da se enostavno objaviti liste fizičnih oseb, ki jim je bila izrečena takšna sankcija, ker bi bilo to v neskladju z zakonodajo s področja prekrškov. Ampak, mogoče bi vendarle potem prosil, da kolegi z Ministrstva za javno upravo podajo odgovor o tem, če se je že razmišljalo o tem? Da ne bo pomote, sedeli smo tudi skupaj, o tem debatirali, ampak kot rečeno, zavedamo se vsi, da je to stvar, ki jo ni tako enostavno rešiti.

Torej ja, število zahtevkov za revizijo ni bistveno narastlo, tudi ni se zmanjšalo, na to sem mogoče že odgovoril. Tehnične specifikacije, torej tisto, kar ugotavljamo je, še enkrat pred državno revizijsko(?) se vodi revizijski postopek samo, če je vložen zahtevek za revizijo. Torej, državno revizijska(?) komisija ne izvaja revizij v smislu revizij računskega sodišča, ampak se vsi postopki v okviru postopkov pravnega varstva začnejo na neko pisno zahtevo in teh je toliko kot jih je, torej 50 kot rečeno na razpisno dokumentacijo, v okviru teh jih je takšno število kot je omenjeno med 5 in 10 tudi, ki se nanašajo na tehnične specifikacije. Kaj so določbe, o katerih se pogovarjamo? Torej, določbe, ko recimo naročnik zahteva točno določeno blago, na način, da ga opiše, bodisi celo za blagovno znamko, pa ne pripiše zraven ali je enakovredno ali pa dopiše zraven, ali je enakovredno pa je jasno, da je enakovredno blago ne obstaja, ampak kot rečeno, če je vložen zahtevek za revizijo, se o tem odloča. Presoja se najprej, če dejansko obstaja na trgu samo en ponudnik, ki lahko to izpolni, ali pa samo omejeno število ponudnikov in presoja se, če ima naročnik objektivne razloge zakaj lahko točno takšno blago zahteva. Recimo, če vam dam za primer, če vi razpolagate za neko operacijsko mizo nekega točnega proizvajalca znamke, modela in tako naprej in rabite dodatne nožne plošče za to mizo, potem je bolj kot ne jasno, da boste recimo uporabili postopek s pogajanji brez predhodne objave lahko ali pa se sklicevali na to blagovno znamko, ki jo imate, da bi zagotovili kompatibilnost produkta. Lahko dopustite zraven, da vam nekdo namesto samo nožnih plošč da tudi celotno mizo z nožnimi ploščami, recimo. Skratka, če se pride do spora, se s tem ukvarjamo, ali na način, da preverjamo sami, ali na način, da angažiramo strokovnjake, vsekakor se o teh zadevah, te zadeve presoja in o njih tudi odloči, kot ste videli v kar nekaj primerih na način, da se ugotovi utemeljenost zahtevka in se take diskriminatorne, tehnične specifikacije razveljavijo. Problem, kot rečeno, ki ga jaz vidim je v tem, da v marsikaterem primeru do tega ne pride. Enostavno se v nekih fazah, ki sledijo, kasnejših, govori o tem kako je bilo prilagojeno, kako je bil že vnaprej izbran ponudnik, zahtevka pa ni. Kaj so razlogi za to, težko komentiram, ampak opažam pa tudi jaz, da se to pogosto zgodi, v končni fazi recimo tudi novinarska vprašanja, ki prihajajo k nam, so v smeri, glejte: »ta in ta se je obrnil na nas, pravi, da je prilagojen razpis temu in temu«, zahtevka ni. Če bi obstajal zahtevek, kot rečeno, bi se o teh zadevah lahko pogovarjali, tam kjer je prostor za to pred našo komisijo in bi bilo teh zahtevkov več in bi jih tudi moralo biti bistveno več.

Kaj je razlog? Kot rečeno gre za relativno majhno število zahtevkov, ki se na to nanašajo, pa vendarle, verjetno gre v marsikaterem primeru za čisto praktične težave, kjer se neki naročniki, ki jim javno naročanje ni primarna funkcija, ki jo izvajajo, ampak je to nekaj, kar počnejo ob vseh ostalih stvareh še. Dostikrat dam za primer recimo šolo, preprosto z razloga, ker je žena učiteljica in mi je to recimo bližje, kjer imaš neko tajnico, ki je dolžna poskrbeti za vse ostalo, med drugim tudi za izvedbo vseh javnih naročil in nekako ji po inerciji gre stvar tako, da marsikdo napiše recimo: »hočem to in to, ker nekaj podobnega že imam«, dostikrat je to posledica, kot rečeno nekega neznanja, nespretnosti, so pa zagotovo tudi primeri, ko se to iz bolj direktnih razlogov počne, ampak te stvari se pri nas težko zazna. Menim, da tisti postopki, ki se končajo z nekim zahtevkom za revizijo, ki je vložen pri nas zoper dokumentacijo, so pravzaprav najbolj transparentno vodeni postopki. Bolj me skrbijo recimo osebno, ker kot institucija o tem težko govorim, tisti, ki se ne končajo pri nas, pa se nekako nekje drugje razrešijo.

Tudi to ste omenili pri šolskih prevozih – ja, postopke pravnega varstva v zvezi s šolskimi prevozi jih imamo vsako leto nekaj. Da bi zaznali problematiko to, ki ste jo omenjali, je ne, tudi kot rečeno nismo organ, ki bi to lahko v svojih postopkih zaznali, verjetno prej kakšna komisija za preprečevanje korupcije.

Spori, ki so pri nas so precej bolj konkretni, nanašajo se na vprašanja tehnične sposobnosti izbranega ponudnika na vprašanje ali je zmožen zagotavljati predmet javnega naročila na način kot je to predvidel v ponudbi in tako naprej. Torej, da bi se seznanili s problematiko to, ki jo omenjate, se nismo.

Kar se pa tiče samega podaljšanja na tak način kot ste omenili pogodbe, zdaj po doktrini / nerazumljivo/, kot je bila prenešena v Zakonu o javnem naročanju 95. člen spremembe pogodbe o izvedi javnih naročil. Ena od možnosti je tudi vnaprej predvidena možnost revizije pogodbe, ki je jasno določena v dokumentaciji, torej, če bi bilo v dokumentaciji že vnaprej zapisano, da se ta pogodba sklepa za eno leto in je vsem ponudnikom jasno, da se lahko pod pogoji, ki so vnaprej jasni, podaljša veljavnost te pogodbe še za neko obdobje, torej, če so vsi ponudniki s tem bili seznanjeni v trenutku, ko je potekal postopek oddaje tega javnega naročila, s tem ni težav. Težava pa bi bila, če bi kot rečeno bila sklenjena pogodba za eno leto, potem avtomatično podaljšam še za eno ali pa še za eno, to je oddaja javnega naročila brez izvedbe postopka, to je prekršek, na katerega bi odreagirali, če bi dobili prijavo ponovno. Upam, da sem odgovoril. Hvala.