Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči.

Letno poročilo je precej obsežno. Vsebuje zelo velik nabor podatkov, tako da ne bom zahajal v podrobnosti, ker ste z letnim poročilom zagotovo tudi podrobno seznanjeni. Zgolj nekaj osnovnih informacij vseeno o tem, kako je potekalo delo Državne revizijske komisije v letu 2017 bom pa vseeno predstavil.

Torej, v letu 2017 je Državna revizijska komisija rešila 296 revizijskih zahtevkov, od česar se jih je na fazo po odločitvi naročnika o oddaji naročila na našo 250 oziroma 247, preostalih 49 oziroma 16,5 % pa na fazo pred odločitvijo naročnika o oddaji javnega naročila, kar je trend, ki je podoben, kot v preteklih letih , še vedno se večina zahtevkov za revizijo nanaša na fazo po odločitvi oddaje naročila, torej na samo odločitev. Želeli bi si da bi bilo drugače, v smislu tega, da so zahtevki za revizijo zoper razpisa dokumentacije tisti, s katerimi se zagotavlja konkurenco v postopkih javnega naročanja. Zahtevki za revizijo, vloženi zoper odločitev oddaje naročila, pa praviloma tisti, kjer se torej izbrani ponudniki in pa ostali ponudniki, ki so sodelovali v postopku, poskušajo uveljavljati svoj pravno varstveni način, da bi prišli do spremembe te odločitve oziroma razveljavitve postopka.

V letu 2017 je bilo od teh 296 obravnavanih zadev, 33 takih, ki so se nanašale na postopke oddaje javnih naročil, sofinancirane iz sredstev EU, torej le 11 %, velika večina ostalih postopkov se je nanašalo na postopke oddaje javnih naročil, ki niso bila sofinancirana iz sredstev EU. Tudi statistika uspešnosti vlagateljev je bila v preteklem letu podobna, kot v letih pred tem, torej nekje v, skoraj 50 procentih, torej 49,3 %, so bili vlagatelji uspešni s svojimi zahtevki, torej zahtevkom za revizijo je bilo ugodeno, tako da je bila odločitev razveljavljena, ali pa je bil zraven celoten postopek. V preostalih 150 primerih je bil zahtevek za revizijo zavrnjen oziroma zavržen. Letno poročilo ima zelo podrobno predstavitev tudi vseh razlogov, ki so botrovali našim odločitvam. Predstavljene so, da bi se lahko v bodoče nepravilnostim izognile najpogostejše kršitve, ki so bile ugotovljene v postopkih. Priloga letnega poročila pa so tudi pravzaprav, pregled vseh odločitev z razlogi za vsako od njih. Kot rečeno, vse z namenom, da bi se lahko naročniki pri bodočih praksah poskušali izogniti nepravilnostim, ki so bile ugotovljene v naših revizijskih postopkih.

Osnovni pristojnosti, torej pristojnosti odločanja v postopkih pravnega varstva, postopkih oddaje javnih naročil, torej v revizijskih postopkih, je pridružena prekrškovna pristojnost. Torej Državna revizijska komisija, prekrškovni organ po Zakonu o javnem naročanju, javnem naročanju na področju obrambe in varnosti in pa Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. V letu 2017 smo na tem področju obravnavali 90 novih zadev, kar predstavlja kar precejšnje povečanje glede na leto prej, za 45 %, skupno obravnavanje zadev pa je bilo 180, torej vključno s tistimi, ki so bile izpred preteklih let.

Najpogostejši prekrški, tako kot v preteklih letih, podaja neresnične izjave ali dokazila v ponudbi, skratka gre za neresnično izjavo, neresnično dokazilo, ki ga predloži ponudnik v svoji ponudbi, torej prekršek ponudnika oziroma podizvajalca.

Na drugem mestu, oddaja naročila brez izvedbe ustreznega postopka, ki je bilo obravnavano v 65 primerih, gre za torej enega najhujših prekrškov naročnikov, ki, kot rečeno, oddajo naročilo, brez da bi izvedli za to predhodno ustrezen postopek.

In pa na tretjem mestu, podobno tako kot v preteklem letu, torej v letu 2016, drobljenje oziroma izbira načina odvročitve vrednosti javnega naročila na način, da se naročnik izogne izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

27 zadev je bilo rešenih izmed teh, za vložitve obdolžilnega predloga. Zakaj? Za te najhujše prekrške naročnikov in ponudnikov je predvidena v zakonu stranska sankcija izločitve iz postopka javnega naročanja. V teh primerih hitri prekrškovni postopek ni dovoljen. Potreben je reden sodni postopek pred pristojnim sodiščem, ki se začne z vložitvijo obdolžilnega predloga Državne revizijske komisije. Kot rečeno v letu 2017 je bilo takih primerov 27.

Čisto informativno, to sicer ni naš podatek, ampak podatek, kot ga razberemo iz sodb. Te podatke ima sicer sodišče, ki odloča o teh obdolžilnih predlogih, ampak vseeno, kot rečeno, za občutek, v letih 2017 in 2018 je bilo na podlagi naših obdolžilnih predlogov izrečenih za 650 tisoč evrov glob in izrečena je bila stranska sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja štirinajstim gospodarskim subjektom, to pomeni, ponudnikom, podizvajalcev in pa petnajstim odgovornim osebam, naročnikom.

Bom na tej točki končal, kar se tiče prekrškovne pristojnosti, samo še ena informacija. Torej, kar je pomembno zaznamovalo delo naše komisije v letu 2017, je bila zagotovo sodba sodišča Evropske unije o zadevi Medisanus. Šlo je namreč za prvi primer, kjer je Državna revizijska komisija postavila predhodno vprašanje oziroma predlog za predhodno odločanje sodišč v EU in v zadevi C-296/15, kjer je sodba izšla junija 2017, je to sodišče sprejelo, za nas zelo pomembno stališče in sicer, da je Državna revizijska komisija sodišče države članice za potrebe 267. člena / nerazumljivo/, s čimer so bile odpravljene recimo nekatere nejasnosti glede tega, ali je obstoječa ureditev pravnega varstva v postopkih javnega naročanja v Republiki Sloveniji skladna z evropskim pravnim redom. Torej, Državna revizijska komisija je sodišče države članice za potrebe 267. člena in ta ureditev je ustrezna. Toliko za uvod, bom pa na razpolago za morebiti vprašanja.