Kar sedaj, hvala lepa. Torej, najprej pomen regionalnih politik za konkurenčnost Evropske unije. V Sloveniji smo mnenja, da je zmanjševanje razlik med regijami v Evropski uniji v vseh pogledih, ne samo glede konkurenčnosti, izrednega pomena za dobrobit za nadaljnjo rast, za delovanje kot take, torej Evropske unije. Razprava ministrov pristojnih za industrijo na to temo se nam zdi zato zelo pomembna, tudi v luči pogajanj o prihodnjem večletnem finančnem okviru in s tem tudi v prihodnji kohezijski politiki Evropske unije. Ta politika je namreč med ključnimi stebri močne unije, delovanje katere mora temeljiti na jasni viziji, seveda na konkurenčnem in inovativnem gospodarstvu, trajnostnimi, če želite tudi zeleni usmerjenosti, ustvarjalnosti, družbeni mobilnosti in ne nazadnje tudi skupnostni solidarnosti. To je neposredno povezano s polno izkoriščenimi zmožnostmi vseh držav, regij, mest in podeželskih območij. Razprava o prihodnosti kohezijske politike poteka v času, mislim, da vsi to vemo in občutimo, svetovnih sprememb, med katerimi je treba posebej poudariti prehod v četrto industrijsko revolucijo, demografske izzive s katerimi se seveda sooča tudi Slovenija ali pa ves razvit zahodni svet in ne nazadnje podnebne spremembe, ki jih tudi lahko občutimo na lastni koži. Evropa mora te spremembe sprejeti, prepoznati, sprejeti proaktivno in ambiciozno in v duhu evropskega povezovanja in se z njimi seveda tudi jasno soočiti. Slovenija razume kohezijsko politiko kot nosilno. To je finančno močno evropsko naložbeno politiko, ki mora biti jasno usmerjena v pospešeno uvajanje novih tehnologij in družbenih sprememb ter s tem povezanih infrastruktur oziroma tako imenovano strukturno transformacijo. Pri alokaciji sredstev mora imeti ključno vlogo BDP, saj odraža sposobnost investirati v potrebne spremembe. Ko govorimo o BDP ne mislimo zgolj na bruto družbeni proizvod v ekonomskem, torej makroekonomskem smislu, ampak tudi osebnostnem, človeškem. Upoštevati moramo seveda tudi rast ljudi. Sredstva kohezijske politike morajo ostati namenjena za krepitev dolgoročnih dejavnikov produktivnosti, še posebej inovacijska sposobnost in človeški kapital sta ključna. Opolnomočenje prebivalstva z znanjem, s kompetencami in s spretnostmi ter za preoblikovanje družb in gospodarstev. Torej, ob recimo tistih trših elementih same gospodarske rasti, ki so pomembne, je tudi v tej razpravi pričakovati precejšnjo težo, tudi izkoriščanju človeškega potenciala v tem, seveda, pozitivnem smislu, raznolikosti med regijami Evropske unije. Kajti, nič novega ne bom povedal, če vsi prepoznavamo to kot eno izmed ključnih prednosti, ki jih ima Evropa oziroma Evropska unija.

Pri točki 4 bo razprava potekala o izzivih in priložnostih, ki jih evropski industriji ponuja digitalizacija, še konkretneje, kot sem že uvodoma omenil, umetna inteligenca in robotika. Napredovanje Slovenije na področju digitalizacije se odraža v rezultatih kompozitnega indeksa, digitalnega gospodarstva in družbe, tako imenovani digital economy society index - DESI, ki ga je za potrebe spremljanja digitalizacije po državah članicah oblikovala Evropska komisija. V letu 2018 je Slovenija po omenjenem indeksu uvrščena na 15. mesto in spadamo v skupino srednje uspešnih držav. Dosežen je bil znaten napredek pri vključevanju digitalnih tehnologij v podjetjih, izboljšala so se digitalna znanja, spretnosti, veščine ter vključenost prebivalcev v različne spletne dejavnosti kot je recimo prebivanje e-novic, e-bančništvo in izvajanje nekaterih tudi recimo e-nakupov, e-storitev. Javne e-storitve napredujejo po zaslugi prizadevanj za odprtost podatkov. Znatno smo napredovali pri uporabi internetnih storitev kot so uporaba družbenih omrežij in opravljanje digitalnih javnih storitvah recimo e-zdravstvo. Na področju umetne inteligence je na ravni EU zastavljen glavni cilj in sicer povezovanje deležnikov in priprava na družbeno gospodarske spremembe, ki jih bo prinesla umetna inteligenca. Ta se v takšnih ali drugačnih oblikah že pojavlja in postaja vse bolj stvarnost, realnost okoli nas. Slovenija je sopodpisnica evropske deklaracije o sodelovanju na področju umetne inteligence iz aprila 2018, ki predvideva povečevanje finančne podpore ter spodbujanje javnega in zasebnega sektorja, pripravo gospodarstva in družbene spremembe, ki jih prinaša uporaba umetne inteligence ter predvideva zagotovitev ustreznega etičnega in pravnega okvira za te spremembe. Na področju umetne inteligence in robotike v Sloveniji deluje eden raziskovalec na 7 tisoč prebivalcev, kar nas uvršča v sam svetovni vrh. Institut Jožef Štefan je ena izmed vodilnih institucij na področju umetne inteligence in Big Data, kar so podredili tudi vodilni svetovni mediji. Pomen umetne inteligence se zaveda tudi slovensko gospodarstvo, ki s pridom uporablja znanje zbrano v raziskavah. Slovenija pa je zaznana tudi kot prostor, ki omogoča investicije v robotiko. Poznate primer Yaskawa, ki bo ena ključnih tovarn industrijskih robotov v tem delu svetu in najbrž boste slišali tudi za prizadevanja Slovenije, Vlade, ministrstva, da postanemo eden izmed evropskih centrov industrije robotike. Tukaj vam lahko delim kasneje še kakšno informacijo kaj počnemo na tem področju.

Umetna inteligenca bo znatno vplivala na gospodarsko rast in blaginjo državljanov. O pospešeni digitalizaciji pa ne smemo pozabiti seveda na kibernetsko ravnost. O tem je bilo tudi na svetih za konkurenčnost v preteklosti, kar precej govora. Prav izraba umetne inteligence na področju kibernetske varnosti lahko omogoči bolj varen in zanesljiv digitaliziran svet. V Sloveniji že potekajo aktivnosti z oblikovanja nacionalnega ekosistema ter priprava osnutka strategije oziroma definiranje uporabniških primerov s tega področja. Skratka sledimo ne samo sledimo na nekaterih področjih poskušamo seveda tudi orati ledino, ker se tiče že tako omenjene robotike in umetne inteligence kot tudi nekaterih drugih področij s področja digitalizacije, vse to, kar nas že obdaja oziroma čemu smo že priča.

Toliko morda z moje strani v pojasnilo 3. in 4. točke, za katero mislim, da so tudi ključne tokratnega zasedanja Sveta za konkurenčnost.

Hvala.