Hvala lepa.

Najprej bi odgovorila glede teh vprašanj mogoče gospe Dimičeve, kar se tiče razgradnje ribiških ladij. To je bil en ukrep – zadnjič se nismo uspeli pri skupni ribiški politiki dosti ustaviti, omenila pa sem, da gre politika v smer zmanjševanja ribolova in tudi umikanja ribolovnih plovil iz flote in zmanjševanje flote generalno. Slovenija ima flote, jaz ne vem, ali sem v odboru prebrala te številke, pri nas se je že zelo, zelo zmanjšalo število plovil, predvsem aktivnih plovil in zdaj, samo trenutek, da jaz poiščem svoje podatke… / medsebojno pogovarjanje/ Ker recimo, mi imamo v lanskem letu smo imeli še 79 aktivnih plovil v letu 2012. Podatki so za zadnjih 5 let, jih je bilo 88. Med tem v registru jih je pa mnogo več. V registru jih imamo še 171, ampak niso vsi niti aktivni. In mi dolgo ali pa sprva tega ukrepa po vstopu v EU sploh nismo izvajali, ampak potem, ker imamo mi, bi rekla, obstaja na EU ravni določeno omejitev oziroma kar se tiče tudi skupne moči motorja in skupne kapacitet, bi rekla, sedaj se jaz ne izražam dovolj strokovno, ampak skupne kapacitete vseh teh plovil in ribolovnih orodij, tudi po moči motorja se to meri, in to se mora zmanjševati. In so tudi ukrepi in to se mora zmanjševati. In so tudi ukrepi in izvajanja operativnih programov za ribištvo vezani na to, da se zmanjšujejo. Mi smo z razrezom teh dveh ladij, seveda, izgubili trajno to kapaciteto, s tem, da je že zaradi vpadanja ribolovnih virov in sploh ribolovne dejavnosti brez tega, do tega vpada bi prišlo tudi najbrž tudi če ne bi prišlo do razreza tistih dveh ladij. Smo pa res, da, trajno izgubili toliko tudi na tej moči ali na ribolovnih kapacitetah kot ribiški sektor. In kolegica me tukaj opozarja, da se ta plovila, ki so še, ki niso aktivna lahko nazaj aktivirajo, ker ne presegamo tiste meje. Gre pa za to, ko govorimo o tem, da bi želeli imeti podpore za obnovo teh plovil, tukaj pa so omejitve, recimo, tudi sedanji ribiški sklad dovoljuje zamenjavo motorja, vendar potem plovilo ne sme biti zmogljivejše, ne sme biti motor, gre za obnovo motorja, ki ne sme imeti za posledico, da potem ribič lahko več ulovi ali pa, da ima večjo moč oziroma tudi ribolovna orodja so lahko seveda kvečjemu bolj ekološko ustrezna, ne pa da so bolj nespecifična oziroma da s tem, da potem pri ribolovu, da naredi več okoljske škode. Skratka, so zelo omejena, te investicije so omejene na način, da kvečjemu zmanjšujejo, tudi motorji so seveda lahko zaradi, ker so stari, se jih lahko zamenja, da so pač ekološko ustreznejši, ne pa da bi potem plovilo imelo večjo moč.

Pri obnovi plovil, ker mislim, da je bilo prav na tem odboru tudi zadnjič vprašanje, pa sem povedala, da bo ta uredba posebej obravnavana, je pa ta možnost za mlade ribiče. Ko pa mladi ribiči, ko je pa možno, da bodo mladi ribiči lahko tudi prišli do nakupa novega plovila, če so stari do 40 let in če so že 5 let s to dejavnostjo ukvarjajo. Ampak ta ukrep je čisto nov. Mogoče bodo kolegice v nadaljevanju lahko razložile, če je znanega kaj več.

Kar se pa tiče te papirologije za ribištvo, o tem smo zadnjič tudi nekaj povedali. Ti naši majhni ribički, ker če bi še strukturo teh plovil gledali bi bila pa še bolj zanimiva, ker mislim, da imamo samo tri plovila nad dolžine 15 metrov. Večina teh 80 ali 90 % teh plovil je pod 12 metri. Se pravi, da imamo 90 % tega malega priobalnega ribolova. Skratka, pri nadzorni uredbi želimo, da bi za tako vrsto ribolova, ki dejansko ne povzroča velike okoljske škode, sploh če se upošteva, da severni Jadran ima samo 0,1 % vsega ulova v severnem Jadranu, imajo pač slovenski ribiči, imajo zanemarljiv delež in zanemarljiv vpliv na ribolovne vire generalno. Zaradi tega si želimo, da bi pri nadzorni uredbi, ki je zelo striktna in bolj striktna kot je bila prejšnja, zaradi tega, ker se skuša preprečiti siromašenja ribolovnih virov drugod po Evropi. Želimo imeti neke izjeme, in sicer, da bi še naprej lahko ohranili, ladijske dnevnike, recimo, pisne morajo res voditi, ampak ta nova uredba nadzorna predvideva pa celo elektronsko vodenje. In mi želimo, da se tukaj ohrani to pisno vodenje. Tudi v preteklem obdobju smo morali plovila opremiti s tem sistemom VMS(?), se pravi sistem za spremljanje teh ribiških plovil satelitski, kar je sicer bilo plačano iz evropskega ribiškega sklada, vendar je vzdrževanje tega sistema in prenos podatkov potem strošek nas kot države, nimajo ribiči s tem stroška, ampak imamo pa mi, za zelo majhen ulov, ker naš ulov je bil ob osamosvojitvi tam nekje med 5 in 6 tisoč ton, lansko leto je pa padel na 128 ton, ja okej, 128 ton. Tako, da je v bistvu za majhen ulov dosti stroškov, je pa pomembno, da Slovenija ostaja, da ohranja karakter ribiške države, morske ribiške države in za enkrat smo imeli tudi pri evropski komisiji, predvsem pa v okviru te skupine mediteranskih držav, ki imajo, kjer se tudi postavljajo pravila, ki so potem, ki jih po navadi potem EU prevzame, za enkrat smo imeli razumevanje, da pri tem majhnem obsegu, da smo dosegli določene izjeme, ki vsaj omogočajo ribičem, da ta administrativni sistem preživijo, država ima pa s tem velike stroške, to je pa dejstvo.

Glede trajnostne, kaj je bilo še vprašanje? Ja…Aha dobro, glede seveda naš sklad pokriva, se mu reče tudi za pomorsko politiko, in tukaj gre za podporo izvajanja okoljskih direktiv, doseganja dobrega stanja morskega okolja vključno s podporo izvajanju Nature 2000. Ta del ni pod našim ministrstvom, je pa v istem skladu. Kar se pa tiče celotnega, kar se pa tiče tehle, ker skupaj z evropskimi sredstvi, skupaj s tistimi 24 milijonov pa 800 tisoč evropskih sredstev, če dodamo še delež slovenskih sredstev v tem finančni perspektivi, je potem sklad skupaj vreden 32,6 milijona in potem ima za različne, to bom pa prosila kar kolegico, da razloži. Lahko samo povem, da za CLLD za lase (?), se pravi 6,6 milijonov pa za akva kulturo 8 milijonov, ampak natančne številke bi prosila, da kolegica, če se strinjate, Polona Bunič pove oziroma ali pa Barbara Žitko, ki upravlja ta sklad.

Hvala. / medsebojni pogovor/