Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Vlada predlaga, da Slovenija podpre Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih unije po njenem pristopu k ženevskemu aktu lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah. V obrazložitvi povem, da gre za lizbonski sporazum za star akt iz leta 1958, kjer so se pogodbenice zavezale, da medsebojno na svojem ozemlju spoštujejo geografske označbe, zaščitene geografske označbe drugih pogodbenic, če so bile mednarodno registrirane. Ženevski akt je ta star sporazum nekoliko osvežil in predvsem omogočil, da je članica tega sporazuma tudi multilateralna organizacija, v našem primeru Evropska unija. Tako, da ta uredba pravzaprav ureja tehnične podrobnosti kako bo evropska komisija, ki ima izključno ali pa evropska unija, ki ima izključno za Evropsko unijo, Evropska komisija, ki ima izključno pristojnost kar se tiče zunanje trgovine, urejala ta vprašanja. In sicer, Evropska komisija bo sedanje v Evropski uniji že priznane označbe, ne vse, obstajajo kriteriji, tiste bolj pomembne, priglasila v ta sporazum, da bodo potem priznavane tudi s strani drugih podpisnic tega sporazuma. Ureja tudi postopek kako je z novimi označbami. Določeno je tudi, da Evropska unija ima sicer oziroma komisija ima za to določen proračun v letošnjem letu 1 milijon evrov, generalno pa je tako, da bo pristojbino za vpis novih zaščitenih proizvodov morala v principu plačati država članica. Cel smisel tega pristopa k temu sporazumu in k izvajanju tega akta je v tem, da bi geografske zaščite, ki so oziroma geografske označbe in označbe porekla, ki so pomembne, na globalnem trgu s kmetijskimi proizvodi in izdelki uživale ne samo v EU zaščito, ampak tudi pri širše, mednarodni pri drugih podpisnicah.

Hvala lepa predsednik.