Najlepša hvala gospod predsednik in lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu. Najprej se zahvaljujem za to predstavitev prednostnih nalog avstrijskega predsedstva v tem Državnem zboru. Mislim, da je to res tudi dobra priložnost, da se še enkrat bolj ali pa, da je neka spodbuda tudi Republiki Sloveniji, da začne razmišljati o svojem predsedovanju leta 2021(?)in v bistvu, da se zave tega, kako so logistične in organizacijske zadeve povezane tudi s samo vsebino.

Drugače imam pa, bom rekel tako tri… niti niso pripombe, bolj komentarji na katere se lahko odzovemo ali pa tudi ne.

Najprej, razumem v bistvu, da je predsedovanje v marsičem odvisno seveda od zunanjih okoliščin in da so te tiste, ki so precej zaznamovale že samo pripravo in torej so ukvarjanje z migracijskimi težavami že v samem – že v pripravah na samo predsedovanje je bilo odločilno, zato kako pomembno je to vprašanje na prioritetni listi avstrijskega predsedovanja. Moramo se zavedati, priprave so bile ravno takrat, ko je ta zadeva bila dejansko najbolj akutna in si znam predstavljati, da tako akutna nikoli več na tak način ne bo, oziroma, da smo tokrat drugače pripravljeni na to. Zaradi tega bi se glede same te prioritete kazalo v bistvu posvetiti tudi nekaterim drugim zadevam, kot je v osnovi dejanska integracija oseb z mednarodno zaščito in seveda tisto, kar je tudi državni sekretar izpostavil – ukinitev nadzora na notranjih mejah Evropske unije, še zlasti to vztrajamo tudi v prijateljskih bilateralnih odnosih z Republiko Avstrijo. Ker res sodimo, da na tej meji te potrebe ni. Hkrati pa se je treba zavedati tudi nečesa – migracije bodo z nami ostale in tukaj je potrebno tudi Evropsko unijo, pravzaprav znotraj Evropske unije ključno, da se oblikuje načrt vzdržne migracijske politike z upoštevanjem temeljnih pravil in vrednot, ker neodvisno od tega bomo to pravzaprav zelo težko naredili.

Drugo – zavedamo se tudi tega, da se je glede na Lizbonsko pogodbo spremenila tudi vloga predsedujoče države in seveda je to vedno priložnost za državo, da se afirmira, da nekako pokaže svoje prednost, da promovira to in tukaj je Avstrija zelo lepo izbrala ali pa upoštevala svojo geografsko lego in tudi svojo tradicijo nevtralnosti, ki ji omogoča v bistvu, da nekako povezuje in nekako tudi odpira in se odpira ali pa promovira območje zahodnega Balkana. Zato seveda pozdravljamo cilj zagotavljanje jasne evropske perspektive zahodnega Balkana in tukaj tudi pozdravljamo gesto, ki jo je kancler Kurz z obiskom v Republiki Makedoniji izrazil, glede podpore napredkov pri njenem vključevanju evroatlantske integracije. Sta pa tukaj dva dodatna pomisleka, na katera je pravzaprav dobro vedno opozoriti. Ena stvar – kakšna je dejanska vloga teh držav zahodnega Balkana? Ne smemo jih reducirati zgolj na enke vratarje Evrope. Dejansko te države zaradi svoje tranzicije potrebujejo pomoč in potrebujejo pomoč tudi za reševanje problemov iz preteklosti, ker samo to jim lahko omogoča dejansko perspektivo integracije v evroatlantski… no, torej perspektivo vključevanja v evroatlantske integracije. To je prva.

In druga je, mogoče tudi recimo rahlo ne namenoma ali pa tudi zaradi tega, ker prvi pomisel, asociacije, ko rečeš varnost ali karkoli podobnega, je to redukcija na ozek koncept varnosti, dejansko pa v Evropski uniji potrebujemo tudi širši koncept varnosti, ki vključuje človekovo varnost, oziroma osebno varnost vseh in je na takšen ali drugačen povezan tudi s človekovim pravicami. Je pa to, to pa moram povedati, ni v prvih prioritetah, ampak je pa to vsebovano v področnih strategijah v ukrepih znotraj tega, tako da ja, je tukaj deloma, so nastavki za to tudi tam, ampak običajno se toliko ne izpostavijo.

Tretja je pa v bistvu bolj usmerjena, tretje področje, ki bi ga hotel glasiti, je pa bolj usmerjeno v slovensko predsedovanje. Mi ostajamo dejansko v isti trojki, tudi nismo bili vezani še zlasti takrat na uveljavitev Lizbonske pogodbe in tudi strategije, imeli smo celo medkulturni dialog in podobne zadeve kot del samega predsedovanja. Vsekakor so bile zadeve vezane na takratni čas, mislim pa, da so na nek način še vedno aktualne, zaradi tega jih bo treba tako ali drugače, kljub vsem spremembam upoštevati in pričakujem, da jih bo Slovenija skušala nadgraditi, ko se bo začela pripravljati, oziroma, ko se pripravlja na predsedovanje Sveta EU. Torej vsebinsko in ne zgolj organizacijsko oziroma logistično, kjer bo pa tudi zadeva veliko bolj komplicirana, kar najverjetneje vidimo že tudi to, da pa »up grade-amo« svoj kompleks, kjer smo dejansko večino predsedovanja takrat izvedli.

Hvala lepa za besedo.