Hvala lepa, spoštovana predsednika odborov, spoštovane poslanke in poslanci, cenjena veleposlanica, spoštovani predstavniki vlade in gostje.

Najprej bi se rad veleposlanici zahvalil za predstavitev prednostnih nalog predsedovanja Avstrije Svetu Evropske unije. Prvi dve avstrijski predsedovanji v letih 1998 in 2006 sta zares poželi velik uspeh in prepričan sem, da bo tokrat ravno tako. Če pogledamo to obdobje, bi rad to obdobje predsedovanja postavil v kontekst tega, kaj se bo dogajalo v naslednjem letu. Veste, volitve v Evropski parlament bodo potekale maja naslednje leto, nova Evropska komisija bo predvidoma začela delati novembra 2019 in do takrat je za Evropsko komisijo najpomembnejše sprejetje zakonodajnih predlogov, ki so sedaj že v obravnavi. Prednostne naloge, ki jih je pravkar predstavila veleposlanica, in slogan avstrijskega predsedovanja so popolnoma v skladu z aktivnostmi Evropske komisije. Avstrijski slogan »Evropa, ki varuje« kliče Evropsko unijo k približevanju ljudem, prizadevanja za tovrstno Evropsko unijo, zmožno varovati, opolnomočati in tudi braniti državljane in državljanke zaradi čedalje bolj nestanovitnih svetovnih razmer so za Evropsko komisijo pomembnejša kot kadarkoli prej. Od prvega dne je motiv Evropske komisije osredotočanje na velike izzive, ki zahtevajo skupne rešitve, manjše izzive bolj začutijo in se z njimi spoprijemajo države članice ali tudi same regije. In prav zaradi tega je Komisija se osredotočila na sprejemanje, torej tudi zmanjšanja števila zakonodajnih predlogov in je do zdaj jih pravzaprav s približno 120 na leto, jih sprejemamo približno okoli 20 na leto. Varnost in preprečevanje ilegalnih migracij sovpadata s komisijsko prednostno nalogo trajnostne dolgoročne migracijske politike. Komisija je sveženj sedmih predlogov za reformo skupnega evropskega azilnega sistema predstavila že leta 2016. Znaten napredek je bil dosežen pri petih predlogih, ki pa bodo sprejeti samo kot del celotnega svežnja. Najtežavnejši je dogovor o Dublinskem sistemu, ki tako ali drugače določa, katera država članica bi morala obravnavati posamezno prošnjo za azil. Z njim je pa tudi zelo tesno povezan predlog o azilnem postopku. Naj omenim samo, da smo nedavno podali tudi predloge za okrepitev zunanje evropske mejne obalne straže z 10 tisoč evropskimi mejnimi policisti že do leta 2020M; danes jih imamo samo tisoč 300. Predstavili smo predlog za nadaljnji razvoj Evropske agencije za azil, ki bi državam članicam nudila evropsko podporo pri obravnavi vseh prošenj za azil. Ker vsi prosilci ne dobijo azila, predlagamo tudi pospešitev vračanja migrantov brez urejenega statusa. Kljub različnim pogledom nekaterih držav članic moramo dokončati delo na področju migracij in čim prej vzpostaviti dobro delujoč skupen evropski azilni sistem, ki bi pa hkrati temeljil na načelih odgovornosti in solidarnosti. Močno si želimo, da bi avstrijski pogajalci dosegli napredek zlasti pri dogovoru o Dublinskem sistemu, ki bi sprostil pot k potrditvi celotnega migracijskega svežnja.

Če grem naprej, trajnostna stabilnost na zahodnem Balkanu. Kot veste, je odvisna od širitve Evropske unije. Evropska komisija je s sprejetjem Strategije za verodostojno širitveno perspektivo in okrepljeno sodelovanje Evropske unije z Balkanom v začetku tega leta pokazala, da si želi širitve na zahodni Balkan. Seveda morajo pred tem kandidatke izpolniti vse pogoje za članstvo. Komisija meni, da se morajo države članice enkrat za vselej odločiti glede pridružitve držav zahodnega Balkana Evropski uniji; v nasprotnem primeru bodo evropsko neposredno sosedstvo oblikovale tako ali drugače druge velesile. Veseli nas, da avstrijsko predsedstvo zaradi tega deli poglede Evropske komisije do zahodnega Balkana.

Poudarek zagotavljanju blaginje, konkurenčnosti preko digitalizacije je tudi zelo pomemben za prihodnost Evropske unije. Naj poudarim, da zgolj Evropa s povezanim enotnim digitalnim trgom lahko tako ali drugače obvlada izzive svetovne digitalizacije. Veste, da je Evropska komisija predstavila 29 zakonodajnih predlogov za izboljšanje in okrepitev enotnega digitalnega trga, do zdaj je bilo sprejetih 17. Digitalizacija je tudi področje, kjer državljani zelo konkretno čutijo koristi, čeprav teh koristi, žal, pogosto ne predpisujejo zakonodajnim pobudam Evropske komisije. Naj omenim zgolj, da po lanski odpravi stroškov gostovanja lahko Evropejke in Evropejci od aprila letos tudi naročnine za film, šport, glasbo, videoigre in e-knjige uporabljajo na potovanjih povsod po Evropski uniji. Od 3. decembra letos pa bomo lahko kupovali preko spleta brez tako imenovane neupravičene diskriminacije, ne glede na to, kje v Evropski uniji se nahajamo. Naslednje leto bomo tudi lažje primerjali stroške dostave paketov, cene čezmejne dostave paketov pa bodo tudi ugodnejše. Evropska komisija si tudi prizadeva, da bi Evropa postala svetovno središče na področju super računalništva. Zakaj je to področje pomembno - pomembno je zaradi tega, ker bo prineslo izboljšave na celi vrsti področij, recimo, od zdravstvenega varstva, zgodnjega odkrivanja bolezni, odzivanja na kibernetske napade, zmanjšanje proizvodnih stroškov, pa tudi načrtovanje področij za pridobivanje energije iz obnovljivih virov in podobno. Evropska komisija si zato želi, da bi avstrijsko predsedstvo napredovalo s sprejetjem preostalih 12 zakonodajnih predlogov za dokončanje enotnega digitalnega trga. Ob tem bi se navezal na predlog komisije glede naslednjega proračuna za obdobje 2021-2027. Predlog prvič vključuje namenski program za financiranje digitalnega področja, Digitalna Evropa se imenuje, za katerega smo predvideli 9,2 milijarde evrov. Celoten predlog večletnega finančnega okvira v skupni višini okoli 1 % skupnega bruto domačega dohodka, v trenutno 28 državah članicah pa je odziv na tehnološke in demografske spremembe, na migracije, podnebne spremembe in tudi na omejene naravne vire, ne nazadnje pa tudi na brezposelnost in varnostne grožnje. Zaradi tega Evropska komisija verjame, da bo avstrijsko predsedstvo predlogu posvetilo primerno pozornost. Načelni politični dogovor o proračunu do evropskih volitev bi tako ali drugače omogočil, da se novi finančni programi, ki so usklajeni s prednostnimi nalogami Evropske komisije, začnejo izvajati brez kakršnekoli vrzeli že s 1. januarjem 2021.

Spoštovana veleposlanica, avstrijskemu predsedstvu želim nadaljevanje uspešnega in učinkovitega dela. Hkrati pa zagotavljam tudi nadaljnjo polno podporo Evropske komisije v vseh vaših dosjejih. Hkrati se tudi veselim nadaljnjega odličnega sodelovanja v drugi polovici vašega predsedovanja. To je sicer, gospe in gospodje, prvo srečanje predstavništva Evropske komisije v Ljubljani s članicami in člani Odbora za zadeve Evropske unije in Odbora za zunanjo politiko v novem mandatu Državnega zbora. V Evropski komisiji si resnično želimo nadaljnjega tesnega sodelovanja z odborom, z Državnim zborom. Nacionalni parlamenti ste hram demokracije v Evropski uniji. Predstavitve ključnih komisijskih pobud in razprave s poslankami in poslanci nacionalnih parlamentov so tako ali drugače vedno sestavni del obiskov komisarjev v državah članicah. Člani komisije so nacionalne parlamente v zdajšnjem mandatu komisije obiskali skupaj 837-krat. Slovenija je tu na vrhu, v Sloveniji je v prejšnjem sklicu bilo skupaj 29 obiskov na ravni komisarjev v vaši hiši. V preteklem sklicu so Državni zbor obiskali vsi trije po rangu najvišji predstavniki Evropske komisije. Torej, tu je bil predsednik Jean-Claude Juncker, tu je bil prvi podpredsednik, gospod Timmermans, ter podpredsednica in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini. Obiski komisarjev se bodo nadaljevali tudi v tem sklicu. Naj zgolj najavim, da bo evropska komisarka za promet Violeta Bulc sejo obeh odborov prvič obiskala že 5. oktobra, ko bo predstavila poudarke iz septembrskega govora o stanju v Uniji, ki ga je imel gospod Jean-Claude Juncker.

Hvala lepa za pozornost in želim si uspešno sodelovanje z obema odboroma. Hvala lepa.