Hvala lepa.

Spoštovana gospoda predsednika, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Zahvaljujem se vam za priložnost, da vas seznanim s poudarki letošnjega avstrijskega predsedovanja Svetu Evropske unije.

Ker ima Državni zbor za nemščino lastne tolmače, ki se jima že zdaj za njuno delo najlepše zahvaljujem, današnjega srečanja po mnenju pristojnih služb ni bilo mogoče izpeljati v angleškem jeziku, zato se veselim današnje razprave v slovenščini in nemščini. Hkrati pa tolmačkama že danes čestitam k njunemu prazniku 30. septembru, mednarodnemu dnevu tolmačev.

Kot vam je znano, je Avstrija 1. julija letos od Bolgarije prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije. To je po letu 1998 in 2006 za nas tretje predsedovanje Svetu. Geslo letošnjega avstrijskega predsedovanja se glasi »Ein Europa das Schützt«, »Evropa, ki ščiti«. Zakaj smo izbrali to geslo? Evropska unija se je v preteklih letih soočala s številnimi krizami, ki so omajale zaupanje državljank in državljanov v Uniji kot dejavnika varnosti in miru. Zato se nam zdi potrebno, da dodatno krepimo Evropsko unijo, da Unijo še bolj približamo državljankam in državljanom in da ponovno vzpostavimo zaupanje, in sicer zaupanje državljank in državljanov v sposobnost Unije za ukrepanje, medsebojno zaupanje med državami članicami ter zaupanje v Unijo kot zanesljivega dejavnika stabilnosti v svetu. Skratka, Evropska unija mora biti sposobna, da zagotovi mir in varnost, in to za vsakega posameznika konkretno in oprijemljivo. Zato smo se za naše predsedovanje Svetu odločili za sledeče vsebinske poudarke: prvič, varnost in boj proti nezakonitim migracijam; drugič, zagotoviti blaginjo naših državljank in državljanov ter našo svetovno konkurenčnost s pomočjo digitalizacije; tretjič, stabilnost v našem sosedstvu, kar pomeni približevanje držav jugovzhodne Evrope oziroma zahodnega Balkana Evropski uniji. V teh poudarkih in tudi okoliščinah našega predsedovanja vas želim v nadaljevanju podrobneje seznaniti v nemščini. / smeh/

Torej, okvirni pogoji našega predsedovanja so seveda zelo daljnosežni in ambiciozni. Gre za intenziviranje mednarodne konkurenčnosti, kajti Evropska unija je pod vplivom globalnega pritiska in vidimo tudi številne pritiske in spore v našem sosedstvu. Gre za podnebne spremembe, ki nas postavljajo pred velike izzive, in ne nazadnje velja enako tudi za terorizem in radikalizacijo. Seveda pa čutimo tudi spremembe od zadnjega predsedovanja, ki smo ga imeli leta 2006. To je nova različica pogodbe iz Lizbone. Tako gre dejansko za Evropski parlament, ki je soustvarjalec in soodločevalec pri zakonodaji Evropske unije. Gre za zelo pomembne naloge in za zelo majhno državo, kot je Avstrija, seveda pomeni predsedovanje oziroma prinaša predsedovanje tudi velike organizacijske izzive. Pri avstrijskem predsedovanju govorimo o tako imenovanem delovnem predsedovanju. Zakaj je to tako? Maja naslednje leto bodo potekale volitve v Evropski parlament. To pomeni, da bo marca Evropski parlament razpuščen. In Avstrija je tako zadnja država, ki lahko pod to legislativno periodo dela z Evropskim parlamentom. To pomeni, da gre za velika pričakovanja tako s strani držav članic kot tudi s strani Evropske komisije in zlasti s strani Evropskega parlamenta, tako da bi lahko kar največ legislativnih, zakonodajnih zadev izpeljali do konca. Poleg tega pa gre tudi za številna pogajanja za naslednjo finančno perspektivo, torej po letu 2020, ki je odločilna za Evropsko unijo. Z izstopom Velike Britanije izgubljamo tudi velikega neto plačnika, to je zelo boleča luknja in vrzel, ki bo zazijala v našem proračunu, v evropskem proračunu, in to je treba seveda zapolniti. Tako smo zdaj že nekako sredi teh pogajanj za finančno perspektivo. Ne nazadnje, Brexit pogajanja, ki naj bi jih zaključili v naslednjih tednih, povzročajo še dodaten izziv. Bili smo skupaj na Blejskem strateškem forumu v Sloveniji, tudi Michel Barnier je bil tam, in seveda (nadaljevanje) je dejal, da gre tukaj za »lose lose game without added value«(?), seveda pa moram kljub temu nekako spoštovati demokratično odločitev Britancev. Jasno je, da bo Velika Britanija tudi po 30. marcu 2019 ostala naš partner, vendar pa potrebujemo pravni dogovor kako bomo to razmerje, te naše odnose oblikovali v nadaljevanju, torej po 30. marcu 2019. Gre seveda za številne interesna področja, tudi recimo na področju Erasmus programa, potem notranjih zadev, smo z našimi pogajanji že zelo daleč in dogovori. Toda so pa še teme kjer nas čaka še veliko dela, denimo področje Severne Irske ali pa tema notranjega trga, kjer so stališča Velike Britanije in Evropske unije še zelo daleč vsak v sebi. Zagotavljam vam, da bo avstrijsko predsedovanje svetu seveda preprečilo tako imenovani »hard Brexit«, mislim, da to ni niti v smislu Evropske unije, niti v smislu in v duhu Velike Britanije, to ni naša želja, hkrati pa je seveda pomembno, da tukaj nastopimo strnjeno in veseli me, da nam je v Salzburgu na neformalnem srečanju predstavnikov oziroma predsednikov držav in vlad uspelo nekako tudi stopiti v ščit Michelu Bernierju pri tej strnjeni drži glede Brexita.

Zdaj pa iz samih okoliščin v katerih smo k vsebinskim poudarkom. Naše, torej naš program avstrijskega predsedovanja gradi na trojki, torej na trojnem programu, se pravi predsedovanja z, skupaj z Estonijo in Bolgarijo, tako, da to že spremljamo skoraj leto in pol, skupaj smo si zadali prioritete kot so zaposlovanje, rast, konkurenčnost, potem unija državljanov, energetska unija in seveda unija svobode, varnosti in prava in tudi unija močnega globalnega akterja deležnika, torej to so teme, ki so za nas pomembne.

Zdaj pa k našim prvotno omenjenim težiščem podrobneje, prvo je torej varnost in pa boj proti ilegalnim migracijam, nezakonitim migracijam. Spomnimo se še leta 2015/16, ko je k nam v bistvu prišlo nekontrolirano več kot pol milijona ljudi preko Slovenije v države, torej Avstrijo, Nemčijo, Švedsko in so tam zaprosili za azil. Samo v Avstriji je od leta 2015 več kot 165 tisoč azilantov, prosilcev za azil in drugače kot v Sloveniji, ki je bolj ali manj tranzitna država in kjer v bistvu 90 % prosilcev za azil nekako v prvih petih tednih najde svoje mesto, pa ti ljudje v Avstriji ostajajo trajno. In k temu je treba dodati tudi še dodatno težavo, da namreč tisti katerih vloga za azil je bila zavrnjena ostajajo v Avstriji zato, ker nekako te države s katerimi sodelujejo, ne želijo teh ljudi sprejeti nazaj. Kot si lahko predstavljate je to seveda velik izziv za Avstrijo, torej integracija, vključevanje teh ljudi, ne nazadnje tudi za to, ker je Avstrija soočeno v bistvu tudi z velikim pripadom delovnih sil zlasti iz evropskih držav, delovne sile in delavcev iz evropskih držav. V začetku septembra je potekal ekspertni svet za integracijo in podal tudi nove številke v Avstriji in sicer v Avstriji je trenutno 25 % dijakov takšnih, ki imajo drug izvorni materin jezik kot nemščino, na Dunaju jih je kar 51 %. Torej drug materin jezik kot nemščino. Na dunajskih, torej ljudskih šolah oziroma osnovnih šolah jih je celo 58,5 %, v novih srednjih šolah pa 72,8 %. Brezposelnost pripadnikov tretjih držav je, znaša 17,8 %. (nadaljevanje) To je trikrat toliko kot brezposelnost v Avstriji tistih tujcev, ki prihajajo iz evropskih držav. Ta znaša v Avstriji 7,5 % oziroma 7 % za pripadnike drugih držav, pri Sirijcih znaša brezposelnost 62 %, Iračanih 46 %, Afganistancih 34 % in Čečenih 33,4 %. In trajno seveda naš socialni sistem ne more vzdržati takega pritiska. In mislim, da smo si vsi enotni, da se takšna nekontrolirana situacija kot se je zgodila 2015 ne sme še enkrat ponoviti. Skupaj se moramo boriti proti nezakoniti, ilegalni migracijam in seveda nekako zagotoviti tudi ukrepe za to. V nekako ospredju je tudi reforma skupnega evropskega azilnega sistema in seveda tudi krepitev evropske Agencije za mejne kontrole Frontex, tako, da bi imeli res učinkovito mejno stražo oziroma mejne kontrole na zunanjih mejah.

In zunanje meje, varstvo zunanjih meja je toliko bolj pomembno, da nekako okrepimo tudi prehodnost na notranjih mejah Evropske unije. Poleg tega je potrebno okrepiti tudi močnejše sodelovanje z tretjimi državami in nekako pomagati tistim ljudem, ki potrebujejo pomoč že zunaj meja, zunaj področja Evropske unije in seveda tudi pomagati, da vrnemo te ljudi nazaj, se pravi, če so jim bili zavrnjeni vloge za azil. Evropski svet junija je nekako vpeljal nov mejnik, ki ga želimo tudi konkretizirati pri tem podpiramo predlog predsednika Junckerja za krepitev Frontexa na 10 tisoč oseb do leta 2020 in, da bo ta mandat nekoliko, se pravi robustnejši. Seveda pa moramo krepiti tudi sodelovanje naših držav in držav s tranzitnimi državami, naš zvezni kancler Kurz je pred dvema tednoma že dvakrat se srečal tudi z predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom in egiptovskim predsednikom Asizijem, gre za ustvarjanje obsežnega sodelovanja Evropske unije in Egipta in gre za to, da seveda nekako tudi pridemo do tega trenutka, da ne bo več toliko pribežnikov iz Egipta in od leta 2016 je to tudi tako. Torej predsedniki vlad in držav so na srečanju pretekli teden v Salzburgu to tudi podprli, zlasti gre seveda za razvoj poslovnega modela, da se razbijejo tihotapske mreže.

Naša druga težiščna tema je zagotovitev blaginje in konkurenčnosti Evropske unije s pomočjo digitalizacije. Evropska unija je še vedno vodilna trgovska sila in seveda največji notranji trg na svetu. Vendar pa se delež našega bruto domačega proizvoda manjša, in kako bi lahko v Evropski uniji nekako zagotovili blaginjo in pa konkurenčnost? Za to potrebujemo vendarle digitalizacijo in pa se pravi krepitev področja inovacij. Digitalno gospodarstvo je danes že nekako odgovoren, gospodarstvo je odgovorno za pomemben delež rasti in seveda je to povezano tako z digitalizacijo poslovnega življenja pa tudi z privatnim življenjem mnogih ljudi. In menimo, da lahko z inteligentno politiko, transformacijo seveda povečamo konkurenčnost in pa trajnost evropskega gospodarstva v prihodnosti in, da bo lahko ne nazadnje tudi dokončanje digitalnega notranjega trga ustvarilo tudi okvirne pogoje za digitalne poslovne modele in za storitvene dejavnosti. Da bi lahko digitalno gospodarstvo se razvilo v vseh potencialih, ki jih ponuja pa seveda potrebujemo sodobne in pa nekako uravnotežene ureditve in okvirne pogoje. Gre za javne proračune in za preprečevanje nelojalne konkurence. Začeta dela Evropske unije za pošten prispevek digitalnemu gospodarstvu želi nadaljevati tudi avstrijsko predsedstvo Evropski uniji. Gre za ustvarjanje dobičkov. In na neformalnem srečanju finančnih ministrov se v začetku septembra, na Dunaju smo prišli korak naprej in želimo doseči sporazum do konca tega leta.

Še tretja osrednja točka je stabilnost v sosedstvu Evropske unije in sicer tudi v jugovzhodni Evropi in vzhodnem Balkanu Evropske unije. Torej, najprej povem, da raje uporabljamo izraz jugovzhodna Evropa, kot zahodni Balkan, kot je naša zvezna zunanja ministrica povedala. Beograd in Sarajevo sta evropski mesti in zato je izraz Balkan tehničen izraz, ki so ga izumili birokrati in ima negativen prizvok. In v kolikor želimo evropske državljane in državljanke prepričati o tem, da je širitev Evropske unije dobra, potem je bolje, da smo pozitivno naravnani. S to osrednjo točko Stabilnost v sosedstvu nadgrajujemo delo našim kolegov iz Bolgarije in za Slovenijo je seveda ta regija zelo zanimiva in pomembna. Ni slučaj, da je predsednik parlamenta, gospod Židan, izbral prav Makedonijo, državo te regije, kot svoj prvi obisk v tujini. Avstrija je vsekakor prepričana, da je Evropska unija, ki svojim državljanom nudi stabilnost in varnost in pa svobodo le takrat možna le takrat, kadar je stabilna njena soseska. In te države jugovzhodne Evrope so se v času migracijske krize izkazale kot zelo dobre partnerice. Seveda je jugovzhodna Evropa z gospodarskega in varnostnega vidika en del Evrope in je pomembna za prihodnost Evropske unije. Gre pa tudi za to, da države jugovzhodne Evrope vključimo že tudi v druge teme, ki so pomembne v Evropski uniji, ne zgolj širitev, in kot je naša zunanja ministrica, doktor Karin Kneissl na srečanju zunanjih ministrov Evropske unije tudi povedala, da jih je treba povabiti k sodelovanju in z njimi razpravljati. Tako jih je povabila tudi k debati: Critical infrastructure and digitalization. Poleg teh treh osrednjih točk pa obstaja še eno vrsta centralnih dosjejev in izzivov o katerih bom spregovorila zgolj na kratko. In sicer: Prihodnost agrarne politike in kohezijske politike. Dokončanje bančne in kapitalske unije. Energetska unija in priprava na klimatsko konferenco v Katovicih in pogajanja o paketu mobilnosti komisarke za promet Violeta Bulc, ki vključuje ureditev izpustov in enotni elektronski način cestninjenja na avtocestah. Potem pa še pogajanja na področju ribištva za kar je Avstrija kot država brez morja še posebej primerna. Pristop, ki ga je Avstrija izbrala za dosego ciljev je krepitev načela subsidiarnosti, to je ena zelo obširna in težko razumljiva beseda, ampak mi smo prepričani, da to pomeni, da se Evropska unija mora skoncentrirati na velika vprašanja za katere potrebujemo skupne rešitve in tako dosežemo eno Evropsko dodano vrednosti in se istočasno potem vrnemo tudi k tem manjšim vprašanjem, ki so pomembna za vse države članice in regije. Menimo, da je geslo Evrope Združenje v raznolikosti ustrezno in da bo Evropska unija močna skozi to raznolikost svojih držav članic in regij samo takrat kadar bo imela tudi dovolj manevrskega prostora za iskanje lokalnih rešitev in rešitev za manjša vprašanja. Pa še na koncu nekaj besed o organizacijskih izzivih. Leta 2021 bo tudi Slovenija predsedovala Svetu in bo tudi pred temi izzivi. Na zadnjih dveh predsedovanjih smo za zasedanja in vrhe uporabili Hoffburg na Dunaju, ampak to žal ni možno, ker naš parlament trenutno generalno sanirajo, in zato ima parlament svoja zasedanja v Hoffburg. Zato moramo svoje predsedovanje Svetu izzvajati v modernem konferenčnem centru na obrobju Dunaja, ampak mislim, da vseeno zelo dobro poskrbimo za svoje goste. Skupno bomo v času predsedovanja izvedli približno tristo dogodkov, 13 informacijskih srečanj ministrov in pa informacijskih srečanj Sveta Evrope. Neformalno srečanje predsednikov držav in vlad smo že imeli prejšnji teden v Salzburgu in zelo sem vesela, da je slovenski predsednik vlade, gospod Šarec, šel na prvo pot v tujino ravno v Salzburg. 13 neformalnih srečanj ministrov bo potekalo na Dunaju, zgornji Avstriji, spodnji Avstriji, na Štajerskem in Tirolskem. Za nas je pomembno, da se ta srečanja ne odvijajo zgolj v naši prestolnici, ampak tudi v drugih regijah, kajti tako bo to predsedovanje tudi nekoliko bližje našim državljanom, po drugi strani je pa to tudi odlična reklama za naš turizem. K temu pa še številna zasedanja, koordinacijski sestanki v Bruslju, Luksemburgu, v Strasbourgu, dve srečanji Sveta EU, 36 formalnih srečanj Sveta. Eno neformalno srečanje ministrov, 7 plenarnih zasedanj Evropskega parlamenta. To vse je za eno majhno državo kot je Avstrija veliki organizacijski zalogaj. Imamo tudi zelo vitka ministrstva in to je tudi ena možnost, da napeljemo naprej tiste teme, ki so za nas pomembne.