Najlepša hvala. Lep pozdrav gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci.

Evropska komisija je v maju 2018 objavila nov Predlog uredbe o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope za novo finančno perspektivo. Se pravi, za leti 2021-2027.

Cilji financiranja za področje prometa so, poleg specifično prometnih vidikov, tudi prilagoditev TNT omrežja za potrebe vojaške mobilnosti, med tem, ko so cilji v energetskem sektorju prispevati k razvoju projektov v skupnem interesu, ki se nanašajo na nadaljnjo povezovanje notranjega energetskega trga, ter čezmejno, medsektorsko / nerazumljivo/ omrežij, pospešujejo / nerazumljivo/ in pa zagotavljajo zanesljivost oskrbe.

Dodatno je cilj v energetskem sektorju tudi v čim večji meri spodbujati čezmejno sodelovanje na področju energije in obnovljivih virov. V digitalnem sektorju pa so cilji prispevati k uvedbi, zelo visoko zmogljivih digitalnih omrežij in sistemov 5G, k večji odpornosti in k večji zmogljivosti digitalnih hrbteničnih omrežij na ozemljih EU, z njihovim povezovanjem s sosednjimi ozemlji ter prispevati k digitalizaciji prometnih in energetskih omrežij.

Višina sredstev, ki se namenja posameznim področjem znaša nekje okrog 42 milijard, od teh 42 milijard je cca. 30,6 milijard namenjenih za promet. V okviru prometa 12,8, se pravi nekaj manj kot 13, za strateške evropske projekte. 11,2 milijardi sta preneseni iz kohezije, se pravi, sredstev iz kohezijskega sklada in pa 6 in pol milijard s področja obrambe. 8,6 milijard od prej omenjenih 42 je namenjenih energetiki, 3 milijarde pa telekomunikacijam.

Glede na to, da so se sredstva za področje energetike in telekomunikacij bistveno povečala sedaj v tem Predlogu nove perspektive, kot pa so v obstoječi finančni perspektivi, za področje prometa pa ostaja pravzaprav enaka, bo Republika Slovenija želela pojasnila od Evropske komisije, kako to utemeljujejo, kako utemeljujejo to delitev in pa, ali komisija meni, da za področje prometa ni potrebnih več sredstev.

Predvsem bomo na tem stališču vztrajali zaradi dejstva, da je jedrno omrežje potrebno dokončati nekje do leta 2030 in pa tudi delovni načrti za koridorje jedrnega omrežja jasno kažejo na potrebo po nekoliko večjih sredstvih. Slovenija bo nadalje zagovarjala tudi povečane deleže sredstev za prometna omrežja, vsaj do višine 70 %. Trenutno je v predlogu predlaganih in predvidenih zgolj 60 % teh sredstev za promet, za infrastrukturo, 40 % pa za neke ostale mehkejše ukrepe. Tu se bomo torej potrudili, da bi bil ta odstotek sredstev za infrastrukturo višji.

Posebej bo Slovenija pozorna na spisek pred identificiranih čezmejnih odsekov znotraj Sredozemskega koridorja in bo predlagala komisiji, da se odsek Trst-Divača podaljša do Ljubljane. V primeru, če s tem predlogom ne bomo uspeli, če ta predlog ne bo sprejet, pa si bomo prizadevali za vključitev ozkih prometnih grl med upravičene projekte.

V okviru predvidenih sredstev za energetske projekte, je Republika Slovenija mnenja, da je predviden delež sredstev za projekte čezmejnih obnovljivih virov na skrajni zgornji meji oziroma bi se ta del mogoče lahko prerazporedil na nekatere ostale energetske projekte.

Na področju digitalizacije se bomo zavzemali, da se poleg predlaganih upravičenih ukrepov še naprej podpira zagotavljanje brezplačne, brezžične, visoko hitrostne povezljivosti v lokalnih skupnostih.

Republika Slovenija si bo nadalje prizadevala za bolj jasno definicijo indirektnega upravljanja IPE programa, to je inštrument za povezljivost Evrope in si prizadevala, da ta ostaja v rokah Evropske komisije oziroma agencij / nerazumljivo/.

Glede kohezijskega dela pa si bomo prizadevali za uskladitev s kohezijskimi določili, predvsem glede nakupa zemljišč in pa uveljavljanja davka na dodano vrednost med upravičene stroške. Zavzemali se bomo za jasno definicijo načina dodeljevanja nepovratnih sredstev in za ohranitev odločanja v okviru Evropske komisije oziroma prej omenjene agencije INEJA. Dodatno bo Republika Slovenija previdna glede uporabe delegiranih aktov pri določanju pred identificiranih odsekov oziroma delitve sredstev.

Mogoče samo še to za konec. Uredba bo določala višino sredstev naslednje perspektivi in način financiranja. Predvideno je nekoliko več sredstev za promet, nominalno, vendar so tu vključene nove vsebine, na primer obramba. Poenoten je tudi sistem sofinanciranja s to uredbo in sicer do 50 %, oziroma 50 % za študije, do 30 za dela in 50 za čezmejne projekte. Za kohezijski del pa veljajo enaka pravila, kot za kohezijo, se pravi do 70 % sredstev za projekte in pa do 85 % za čezmejne projekte.

Hvala.