Hvala lepa za besedo in lep pozdrav še z moje strani!

Hvala za predstavitev. Načeloma vsebinsko so to dobre novice. Je ta projekt – bi ga bilo neumno kar brez filtra kritizirati, še posebej iz tega gledišča – ker »okej«, je 5,45 milijard, 3,5 milijarde za okolje, slabi 2 milijardi za podnebje, 1 milijarda pa je namenjena energetski tranziciji. Kolegice in kolegi, s katerimi smo prejšnji teden in teden pred tem sedeli na Odborih za delo in na Odboru za zadeve Evropske unije, smo govorili o enem ukrepu, ki se mu reče ESPG, ki se loteva sicer te socialne problematike prehoda na čisto energijo, na razogljičenje družbe, ampak to je druga stvar in izziv, ki ga je treba tukaj vzporedno nasloviti. Dobra novica je ta, da v bistvu ukrep sledi zavezam iz Pariškega sporazuma. Tako da iz tega vsebinskega, okoljskega gledišča je ta zadeva, lahko rečemo, super.

Imam pa eno, da rečem, sistemsko kritiko ali pa vržem eno kost za glodanje. Težava, recimo, ki smo jo prepoznali v tem, da se ene take resne sistemske problematike, kot je varstvo okolje, težko rešuje z enimi »blitz krieg« ukrepi s pomočjo neke projektne logike in spodbud. Spodbuda kapitalu ne more biti končni cilj ali pa neko ultimativno končno sredstvo za doseganje končnega cilja ohranitve okolja. Ker se slej ko prej v tem kolesju pojavijo neke zimzelene težave v tem konfliktu med okoljevarstvom na eni strani in kapitalistično logiko na drugi. Prekarizacija delovnih razmerij, fokusiranje samo na to kratkoročno iskanje nekih profitov, projekti zavoljo projektov, vsebinsko – oziroma ta neka birokratizacija, kapital, profit, pred vsebino v projektih. Ker če je cilj profit, potem težko govorimo, da je – ne more biti hkrati cilj tudi ohranjanje okolja ali pa vzpostavljanje neke učinkovite okoljske politike. In če je cilj na drugi strani ohranjanje okolja, bo ta takoj pozabljen, ko bo v igro stopila neka grožnja profitu.

Toliko z moje strani. Kot rečeno, zgolj nek »food for thought« oziroma ena kost za glodanje v posvet, morebiti v diskusijo. Hvala lepa.