Hvala lepa gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, Branko Ravnik, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Je kaj dodati k temu, kar sta že povedala oziroma natančno pojasnila gospod Kozole in državna sekretarka. Namreč, na področju sadjarstva inštitucije dobro sodelujemo, imamo identična stališča.

Dejstvo je, da tveganja v kmetijstvu v zadnjem desetletju se močno povečujejo in kmetovanje je postalo že neločljivo povezano s tveganji in na eni strani z višjo volatilnostjo cen in na drugi strani seveda s posledicami, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Zato je seveda nujno tudi v takih primerih in ko se sprejema informacija o stanju v posamezni panogi pogledati tudi, kakšni bi bili sistemski mehanizmi, ki bi jih bilo treba nadgraditi, zato da se bomo manjkrat pogovarjali o teh težavah.

Dejstvo je, da je tako na področju cenovnih tvegan, kot tudi tveganj zaradi naravnih nesreč aktivnost za oblikovanje teh mehanizmov - tečejo. Veliko je diskusije v prihodnji skupni kmetijski politiki, kam naj bodo naravnani. Mogoče jih samo nekaj od tega naštejem, ki so bili danes omenjeni in so tudi v predlogu sklepa, zato pravim, da smo inštitucije dokaj usklajene. Pravzaprav podpora povezovanja organizacij, proizvajalcev in pa sektorske politike, ki potem deluje v okviru tega je ena od nujnosti, ki jo kaže seveda sistemsko nadgraditi in pospeševati. Potem, urejanje razmer v agroživilski verigi je eno področje, ki je izjemno pomembno za en tak trg kot je slovenski trg. Tu je zakonodajni okvir v lanskem letu bil sprejet, ampak bo potrebno še marsikaj napravit na tem področju, da se bodo ta razmerja v agroživilski verigi, bila bolj naklonjena poštenim razmerjem v verigi.

Omenjeno je bilo, seveda, krepitev znanja in reagiranja tehnologije predelave na spremenjene vremenske vzorce. Ker sem bil / nerazumljivo/ seveda moram tudi s tega vidika kakšno besedo več reči. v zadnjem času je bilo zelo veliko prizadevanj za večjo institucionalno spremembo na področju prenosa znanja v sadjarstvu. Dejstvo je, da smo prišli do tam, ker smo in letošnja sprememba sistem je seveda pomemben korak naprej v smeri povezovanja stroke. Manjka pa še marsikaj in dva ključna faktorja sta seveda čas in denar, ki ga imajo izvajalci svetovanja na tem področju. V Kmetijsko gozdarski zbornici imamo odlične strokovnjake s tega področja. Sodelovanje med inštitucijami prenosa znanja se je pomembno izboljšalo. Mi že izvajamo okrepljeno svetovanje na tem področju. Dejstvo pa je, da bomo zelo težko, ali pa, če bomo šli po tej poti kot gremo zdaj, nikdar dosegli vseh sadjarjev. Namreč, število strokovnjakov je na tem področju omejen. Sredstva za delovanj in financiranje teh strokovnjakov so seveda omejena in nikoli ne bomo dosegli vseh, zato je seveda pomembno tudi organiziranje in da sodelujemo tudi preko organizacij, ki združujejo sadjarje, da ta prenos gre udi sistemsko preko različnih inštitucij.

Naslednji ukrepi so, kot že omenjeno, intenzivna promocija lokalne pridelave. Kot že omenjeno, tudi investicijske podpore za vse namene. S področja upravljanja s tveganji, ki so posledica podnebnih sprememb, učinkovitejše sofinanciranje zavarovanja in pa to kar predlagamo in upamo, da bo v novem programskem obdobju tudi prišlo v realizacijo: vzpostavitev rizičnega sklada. Predlagamo pa tudi vzpostavitev sheme pomoči po načelih de minimis za sektorje v težavah, kjer bi v marsikateri panogi lahko hitreje odreagirali ko pride do takih in drugačnih pritiskov na panogo. Dejstvo je, da v sadjarstvu gre res vse narobe. Obilna letina tudi pri drugih sadnih vrstah, tudi v sadnih vrtovih, kot je bilo omenjeno, v ekspanzivnih sadovnjakih. Velika količina industrijskih jabolk, ki dodatno obremenjuje trg. Naša bojazen že avgusta je bila, da bo večina industrijskih jabolk ostala na drevesih, ker cena industrijskih jabolk ne pokrije niti stroškov obiranja oziroma spravila. In v kolikor ne bi bilo oziroma ne bo pomoči s strani države pravzaprav se bo zgodila tudi škoda v sadovnjakih. Namreč, strokovno gledano ima puščanje jabolk na drevju hude posledice za zdravstveno stanje pridelkov v naslednjih sezonah, povzroča razvoj gliv, ki potem povzročajo propadanje jabolk že v nasadu. Mi smo že predlagali za to sanacijo tudi, da se zagotovi finančna pomoč za sadjarje z namenom, da se industrijsko sadje obere in odstrani iz nasada. In seveda kot tak ne bi bil ekonomski ukrep, pač pa finančna pomoč za saniranja stanja v nasadih, ki lahko povzroči povečanje pojava škodljivih organizmov, ki ogrožajo pridelavo sadja širše potem tudi v kasnejših letih. Upamo, da bomo v nadaljevanju našli nek mehanizem, ki bo pospešil oziroma preprečil temu, da bi se v naslednjem letu pa ne pogovarjali o še večji škodi v sadovnjakih. Tako da naš predlog je, sicer podpiramo vse predlagane sklepe, predlagamo pa tudi, da odbor predlaga ministrstvu, da zaradi zagotavljanja ustreznega zdravstvenega stanja v sadovnjakih izvede ukrep finančne pomoči v kolikor se bo v nadaljevanju razprave pokazalo, da tak predlog sklepa tudi podpirate. Hvala lepa.