Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, poslanci in še posebej gostje sadjarji s katerimi smo dejansko v zadnjih letih na ministrstvu, tako kot je bilo že povedano v uvodu veliko delali in sicer od leta 2014. Povem, da informacija, ki smo jo dali za današnjo sejo, je bila narejena na zaprosilo odbora in preden je bila dana zahteva za sklic, zato ne odraža pač odziva na to samo zahtevo. Pa bom se zdaj v svojem uvodu odzvala tudi na – in tudi ne ustreza čisto naslovu, ker je naslov Situacija v sadjarskem sektorju po dveh katastrofalnih pozebah – skratka, zajema sektor kot sadjarstvo celovito. Tako da mi dovolite nekaj dodatnih pojasnil k informaciji, ki je bila že dana, in tudi k ukrepom, ki so bili delno komentirani že s strani predsednika sektorja za sadjarstvo pri GZZS, gospoda Boštjana Kozoleta.

Najprej, kar se tiče stanja. Za občutek, kakšne so razmere v sadjarstvu, je dobro imeti v glavi nekaj osnovnih informacij. Jaz se bom danes, če mi dovolite, spoštovane poslanke in poslanci in gostje, osredotočila samo na jablane. Mi v prvi vrsti govorimo o krizi v sektorju pridelave jabolk, tako da bom druge – druge površine pa tudi druge pridelke v tej predstavitvi izpustila. Mi imamo 2 tisoč 265 hektarov jablan v intenzivnih nasadih. Kar je 199 hektarov manj kot leta 2013. Spremljanje podatkov kaže, da število površin pada. Po drugi strani pa je pozitivno, da imamo vedno več nasadov pokritih z mreži, s protitočno zaščito, in takih je že tisoč 153 hektarov oziroma 50 % vseh površin. Ko pravim, da površina upada, hkrati še tudi povem, da povprečna letna obnova v zadnjih letih znaša samo 50 hektarov na leto, medtem ko bi potrebovali za normalno obnovo, za ohranitev obsega nasadov pri tej optimalni amortizacijski dobi 110 hektarov. Se pravi, samo polovico od tega, kar bi morali obnavljati, se v zadnjih letih obnavlja. Kar je tudi odraz seveda teh kriznih situacij ali pa teh posebnih razmer, ki so bile predstavljene v uvodu.

Drugo. Kar se tiče predelave sadja, jabolk v intenzivnih nasadih, mogoče nekaj številk, kakšna je bila v zadnjih letih in kakšna letos. Bom govorila o tisočih tonah. In še to samo v intenzivnih nasadih jabolk. Leta 2012 dobrih 55 tisoč, 2013 69, 2014 71, 2015 – izredno rodno leto – 83, potem pa 2016 – pozeba – 42, 2017 13 tisoč samo – lani je bilo katastrofalno leto in 2018 po zadnjih podatkih statistike – teh še nimate informacij – 81 tisoč 193. Statistika tudi v nedavnem poročilu pravi, da je bil povprečen pridelek na hektar letos 34,9 tone, kar je za 43 % nad desetletnim povprečjem. Ampak to desetletno povprečje tudi seveda zajema zadnji dve zelo slabi leti. Ampak gre za rekordno letino. Z vsemi problemi, ki so bili prej omenjeni – namreč, kaj je rekordna letina. Rekordna letina običajno prinaša za sabo tudi drobnejše in manj kakovostne plodove. Od zbornice ni bilo posebej izpostavljeno, ampak od Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije smo dobili tudi informacijo, da je precej nasadov letos prizadetih. Ne samo zaradi tega, ker so predrobni plodovi in večji delež industrijskih plodov, ampak tudi zaradi tega, ker je bilo več bolezni. Škrlupa.

Potem. Naslednja informacija, ki jo želim dati, je o tem, kaj smo mi, katere ukrepe smo izvajali od leta 2014, ko je sadjarstvo v Sloveniji – predhodna leta so bila dosti normalna, se boste najbrž sadjarji z nami strinjali, mi smo imeli eno obdobje stabilnih let in potem je 2014 »usekal« ruski embargo. V času ruskega embarga se je zgodilo to, na kar je gospod Kozole opozoril. Da se je zaprl trg, na katerega je bila usmerjena velikanska obnova Poljske. Tržna situacija v Evropi se je popolnoma spremenila s tem enormnim povečanje sadnih nasadov na Poljskem po njihovem vstopu v EU in še prej in ko se je ta ruski trg zaprl, je v Evropi – pa tudi zaradi trgov – nastal velik pritisk, večji pritisk jabolk. Mi smo že v 2014 izvedli kampanjo. Že v 2013 in potem 2014 kampanjo Bodite pozorni na lokalno kakovost. In potem še 2014-2015 dvoletno kampanjo Kakovost nam je blizu in Eno lokalno jabolko na dan v jeseni 2015, to so bile kampanje v višini okrog milijona, nekaj čez milijon evrov, kjer smo promovirali pretežno sadje.

Situacije za dvema zaporednima pozebama so prinesle seveda spet nove ukrepe. Ampak najprej, preden gre k temu, bi povedala, koliko je bilo v sadjarski sektor vloženih sredstev programa Razvoja podeželje. Ne govorim tukaj zdaj o neposrednih plačilih, ampak o tem obdobju programa Razvoja podeželja je bilo do sedaj izplačanih za sadjarstvo, so bila sredstva izplačana v tejle višini: Podpora za naložbena kmetijska gospodarstva je bilo izplačanih 30 vlog, milijon 290 tisoč, skoraj. Ta številka še ne vključuje zadnjega razpisa, posebnega razpisa z ugodnejšimi pogoji za prilagoditev podnebnim spremembam, ker te vloge so še v obdelavi. Razpis je bil letos pomladi in še eden bo v začetku naslednjega leta. Potem podpore za naložbe v predelavo na področju sadjarstva in trženje sta bile dve v višini 380 tisoč, za mlade kmete je bilo podprtih 23 mladih sadjarjev v višini 614 tisoč, majhne kmetije dve, ampak tam je fokus bil itak na živinorejskih majhnih kmetijah, tako da to lahko zanemarimo in potem so še ukrepi v višini 32 milijonov, ko govorimo o kmetijsko okoljskih ukrepih, ekološkem kmetovanju in OMD plačilih. In tukaj lahko povem, da tudi na podlagi sodelovanja sadjarjev, se je prvotni ta kmetijsko okoljski program KOP, tako imenovani pomembno prilagodil, bi rekla, zmožnostim sadjarjev, kar se tiče izvedbe, tako da imamo že v velikem deležu, v večinskem deležu vključene v KOP ukrep in tudi tukaj dobro črpajo.

Zdaj, to so bili redni, ki bi bili v vsakem primeru. Zdaj pa nekaj o odzivu na obe katastrofalni pozebi. Pozeba v letu 2016 je bila ocenjena na 44, skoraj nekaj manj milijonov. In pomoč je bila izplačala, sprejeli smo poseben interventni zakon za finančno pomoč, pomoč je bila izplačana v nekaj manj kot 3 milijonov in pol, toliko je omogočal zakon in zakon je omogočal še odstop od običajne ureditve opisa prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter odpis oziroma zmanjšanje najemnin pri skladu, kadar so nasadi na državnih zemljiščih. Sledila je še ena pozeba, ki je bila še hujša od prve in ki je prizadela še bolj zaradi tega, ker je bil sektor že tako ekonomsko na kolenih od prve pozebe. Zaradi tega je potem tudi lani oziroma za pozebo iz leta 2017 bilo izvedeno dosti več ukrepov. Ocenjena škoda je bila takrat 47 milijonov, izplačana odškodnina, zakon je omogočal 7 milijonov, vendar je potem bilo zaradi neizpolnjevanja pogojev izplačanih nekaj manj sredstev, okrog 6 milijonov sredstev direktne finančne pomoči pa je bilo izplačanih sadjarjem. Hkrati je bilo tudi lani omogočen odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete oziroma ta izjema glede roka vložitve. Potem, delni ali celotni odpis najemnin pri skladu. Omogočen je bil nakup sadja iz drugih kmetij za tiste, ki imajo predelavo. Potem za pomoč sem že povedala. Uvedli smo paše nekaj, namreč, sadjarski sektor je bil praktično brez likvidnostnih sredstev, zato smo na, je ministrstvo subvencioniralo obrestne mere za posojila za obratna sredstva pri skladu za regionalni razvoj Ribnica in potem še - za to smo zagotovili 180 tisoč in po tem smo se dogovorili s tem istim skladom, da je izvedel še razpis za reprogramiranje kreditov z minimalno obrestno mero, pač s tako obrestno mero, da se ne šteje za državno pomoč.

Potem, na podlagi tega smo se odločili, odločili smo se tudi za poseben podnebni razpis, jaz sem ga že omenila. Samo za sadjarje, no, ali pa tudi za druge podnebne prilagoditve, samo za namakanje protitočne mreže, rastlinjake in proti-slansko zaščito je stopnja, začetna stopnja financiranja, sofinanciranja iz programa Razvoja podeželja 50 odstotna in ne 30 in potem z raznimi pribitki za območje z omejenimi dejavniki okoljske ukrepe, potem ekološka pridelava in mlade kmete do 75 %. Razpisali smo 15 milijonov letos. Vlog je bilo za 7 milijonov, zato bo še en razpis, ker tudi nekateri niso uspeli pripraviti vlog. Še en razpis bo v začetku naslednjega leta v izogib tem podobnim situacijam, kot smo jih bili deležni sedaj.

Naslednje kar je, da smo že v lanskem letu ponovno dvignili stopnjo sofinanciranja zavarovalnih premij na 40 % in potem letos v letošnjem letu je bila že 50 %. In tudi sedaj je, to je bilo najprej za trajne nasade, sedaj bomo za vse kulture. V naslednjem letu imamo sedaj v javni razpravi in medresorskem usklajevanju uredbo, da se sofinanciranje rastlinskih pridelkov v celoti dvigne na 50 %, ko gre za zavarovalne premije. Toliko o ukrepih.

Sedaj bi se pa še malo na te predloge odzvala, če dovolite.

Najprej bi rada povedala, da vidim veliko priložnost, ko je sklicana ta seja zato, da še enkrat in še enkrat opozorimo splošno širšo javnost in potrošnike na to, da so pozorni na lokalno poreklo. Če smo poslušali kaj smo naredili v zadnjih letih, mi smo izkoristili vse možne ukrepe, tudi to, kar je gospod Kozole izpostavil, to kar nam je še manjkalo. Dokončali smo s pripravo pravnih podlag za organizacije proizvajalcev, ki se sedaj lahko pri nas registrirajo oziroma ko jih mi odobrimo se bodo lahko javili na razpis, ki je že odprt za organizacije proizvajalcev. Za podporo za 5 letno delovanje, se pravi za 5 let dobijo pomoč za svoje delovanje sadjarji, če se organizirajo bodisi na novo, bodisi v okviru že obstoječih zadrug ali organizacij, če so seveda organizirana na način, da imajo poseben račun in da ta sredstva namensko rabijo samo za trženje oziroma za sadjarstvo. To je eno. Ker namreč samo organizacija proizvajalcev, to kar je bilo izpostavljeno, cela zahodna Evropa, ki je pač že dlje časa v EU, je organizirana na ta način, da so sadjarji v organizacijah proizvajalcev. In ko pridejo take razmere, kar lahko potem, ker v organizacijo proizvajalcev moraš potem tudi sam vlagati, ampak s tem kar sam vlagaš dobiš potem še sredstva iz Evropske unije in lahko tudi izvajaš določene ukrepe skozi prvi steber, ne samo skozi program razvoja podeželja za pomoč sadjarjem, ampak da ne grem preveč v detajle. Posebej je bila izpostavljena promocija. Jaz mislim, da vsi sadjarji in mi na ministrstvu smo se točno zavedali kakšna bo letos situacija. Vsi smo vedeli, da po dveh praznih letih bodo drevesa prepolna v intenzivnih nasadih in v kmečkih nasadih. Da bo letina obilna, da bodo domače kleti polne, da bo zaradi tega povpraševanje šibko in da bodo na trgu prisotna jabolka. Dveh leti brez slovenskih jabolk, ki je odprlo prostor uvoženim cenejšim, pogosto tudi manj kvalitetnim jabolkom. Blagovne poti so se vzpostavile ali pa te tržne poti so se vzpostavile in na to se je bilo treba pripraviti. Mi smo tudi na ministrstvu zaradi tega dosti dela s sadjarskim sektorjem, da smo uspeli, za las smo uspeli to sezono, da smo prišli do izbrane kakovosti za sadje. In jaz sem vesela, da so vsaj največji sadjarski proizvajalci se že certificirali in da ta jabolka označena s tem simbolnim znakom, ki kupca opozarja na to ali pa mu daje tako izhodišče in informacijo, da gre za lokalno in bolj kakovostno sadje pomaga in ga spodbuja k nakupu lokalnega sadja in to smo ujeli. Res je, da se bodo začeli prispevki zbirati šele naslednje leto. In šele ko se bodo začeli prispevki zbirati, od sadjarjev in seveda potem še naš delež zraven, bo lahko aktivna promocija po tem zakonu v naslednjem letu. Ampak ker je letos problem na trgu s sadjem smo se na ministrstvu odločili, da bomo izvedli v novembru dve akciji. Jaz sem vam dala en letak, ki nov. Mislim, da je bil že, ali je bil od poletja ali celo od lanskega leta in tega bomo samo osvežili in ga bomo dali na ta prodajna mesta, da opozarjamo kupce. Bomo pa izvedli še nekatere druge promocijske aktivnosti za to, da bomo, mislim, da je, »Novi na jabolka« ali nekaj takega je naslov tej akcije, skratka neka akcija, ki naj bi naslovila predvsem mlade, da jim ta sadež približa in jih spodbuja k uživanju sadja, k tem tudi zdravemu načinu prehranjevanja in zdravemu življenjskemu slogu. Javno naročilo je izvedeno, pogodbe pred podpisom in ta promocijska kampanja, ne tako obsežna kot so sicer te kampanje po zakonu, bo izvedena v novembru. Ampak, mi smo zdaj v mesecu slovenske hrane, bližje nam je dan slovenske hrane, naslednji potek tradicionalni slovenski zajtrk. Naj bodo to priložnosti, ko dajmo tudi poslanci, ne vem, vsi ki smo prisotni tako ali drugače med ljudmi in v javnem življenju, dajmo ta dan, to priložnost izkoristiti zato, da potrošnike spodbujamo in osveščamo o tem, da ima v trgovini vendarle možnost po dveh letih samih tujih jabolk dobiti kakovostno domače sadje in tudi zamenjati kakšno drugo sadje za jabolko. Tako, da to se mi zdi, da je ta rezerva in pravilno smo ugotovili, da je treba tudi javne zavode, javni zavodi, bolnišnica, šola, vrtci so pomembni odjemalci sadja, ker tam seveda skrbijo za zdrave obroke in je pomembno, da nabavljajo slovensko sadje, da izkoristijo kar jim Zakon o javnem naročanju omogoča, da 20 % živil nakupijo neposredno z naročilnico od lokalnih pridelovalcev, od kogarkoli, se pravi, od lokalnih naj to kupijo. Naša ministrica je vse kolege ministre zaprosila s posebno okrožnico, da vse predstojnike teh zavodov pozove, opozori na to, da imamo po dveh letih ponovno domače sadje, in da naj to, naj nabavljajo pri domačih sadjarjih. Toliko o promociji.

Zelo je bilo izpostavljeno znanje. Ne morem se strinjati, mislim ne morem se strinjati… Drugače bom povedala. K temu kar je gospod Kozole povedal, po pomeni znanja, to se strinjam. Poglejte, tudi tako leto kot je bilo letošnje leto, mi dovolite eno subjektivno oceno, pa vam bodo sadjarji popravili. Je bil preizkus za to koliko ima en sadjar znanja. V letošnjem letu je bilo verjetno še posebej zahtevno, tako redčenje kot zaščita, so bile take razmere. In verjetno, malo je mogoče tudi od lokalnih razmer bilo odvisno, ampak veliko pa tudi od znanja. Za letošnje leto si rabil veliko znanja, da imaš kvaliteten pridelek in zaradi tega je znanje osnova. Kar se tiče, da so svetovalci zelo obremenjeni in vedno bolj obremenjeni, ta trend je bil, ampak mi smo ravno z letošnjim letom službo nekoliko drugače organizirani, ampak predlagam, da o tem kaj pove direktor zbornice, ki predstavlja tukaj tudi svetovalno službo. Mi smo vendarle v letošnjem letu namenili nekaj več sredstev za specialistično službo, se pravi, za sadjarje zato, da bi se ti ukvarjali lahko s tehnološkim svetovanjem in ne s pridobivanjem sredstev, s projekti na trgu, smo tudi dali nekaj več sredstev za strokovne naloge v sadjarstvu in tudi odprli neko dodatno mesto, razpisali dodatno mesto za nekoga, ki povezuje vse strokovno znanje v sadjarstvu med kmetijskim inštitutom, fakultetami, svetovalno službo. Zdaj, ali je to že v prvem letu zaživelo, da ste vi s tem koordinatorjem zadovoljni ali ne, to jaz ne vem, ampak korak v to smer je bil narejen z naše strani. Naslednji korak pa mora biti z vaše oziroma, prvi korak je bil narejen, tako da jaz bi samo rekla, da trend se je obrnil v to smer, verjamem pa, da rezultatov še ni v polni meri.

Potem, kar se tiče znanja. Mi smo imeli letos že prve razpise za ukrep sodelovanje, saj to sadjarji vsi za to mizo dobro veste, pa mogoče informacija samo za poslance. Skozi ta ukrep sodelovanje smo imeli razpis za evropsko inovacijsko partnerstvo – tudi na področju tehnologije, / nerazumljivo/ tehnologije, bolj konkurenčne pridelava sadjarstva pri pridelavi jabolk. Možno je tudi prijavljati pilotne projekte. Razpis bo še eden. Za vsa ta področja, za evropsko inovacijsko partnerstvo, pilotne projekte, za tehnologije, tako kot za okoljske ukrepe kot za kratke tržne verige in tudi za socialno diverzifikacijo. Skratka, za vse štiri podprograme bo še en razpis v tem programskem obdobju.

Kar se tiče klimatskih sprememb, se popolnoma strinjam, da če kateri sektor, potem sadjarski sektor je tisti, ki potrebuje nujno – prvič, izvedbo vseh teh preventivnih ukrepov in ki se mora temu prilagoditi. Zdaj, del prilagoditev na podnebne spremembe bo tudi del novega strateškega načrta. Bi moral biti za SKP po letu 2020. Omenila sem že dva specialna razpisa. Nekje v tej smeri je treba delati še naprej.

Ko smo pri klimatskih spremembah, bi vendarle povedala, da smo poleg teh razpisov, ki sem jih omenila, naredili vsaj še pomemben projekt. In sicer smo uporabili možnost, ki jo Zakon o kmetijskih zemljiščih da, da se pri velikih akumulacijah vodnih infrastrukturah, ki so državnega pomena, lahko odškodnina za spremembo namembnosti neposredno – ali pa, da se, če se izvedejo dela za pripravo črpališča, za toliko zmanjša odškodnina za spremembo namembnosti zemljišč – in smo izvedli ta projekt. Naše ministrstvo je skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor in z upravljavcem ali investitorjem pri Hidroelektrarni Brežice to zagotovilo in Posavje bo dobilo do konca leta pa v začetku naslednjega leta tri nova črpališča. Za dve v občini Krško in eno v občini Brežice. Tako da tu je bil tudi en korak naprej narejen.

Za Vogršček smo tudi večkrat tukaj poročali. Za Vogršček je tudi zdaj v recenziji projekt za gradbeno dovoljenje in bo po zagotovilih Ministrstva za okolje in prostor naslednje leto investicija zagotovljena.

Če mi dovolite, da ta uvod zaključim, bi rekla takole. Da se zavedam, da je blizu resnice to, kar je gospod Kozole rekel. Sadjarski sektor je bil v preteklih letih zaradi teh naravnih katastrof in ruskega embarga v resnici na meji obstoja. Zato smo mi sprejeli dva interventna zakona. Saj to ni navaden, bi rekla, običajen odziv, da se s toliko ukrepi odzovemo, ampak menim, da smo ga v resnici morali dobesedno reševati pred propadom. Ali pa vsaj večjega dela sadjarjev. Letos situacija ni dobra, ker so tudi cene, ker je prodaja ovirana, cene so nizke, pridelka je veliko. In leto ne bi bilo tako travmatično ali pa problematično, če ne bi bilo preteklih dveh katastrofalnih pozeb. Taka leta, kot je letošnje, so se najbrž pojavlja vsake toliko leto vedno, ampak problem je slabo izhodišče in dejstvo, da je na ta – v vmesnem času na trg so vstopila tuja jabolka. Ne glede na to, menim, da s to sejo lahko samo ugotovimo, da moramo delati tako, kot je bilo rečeno. Naprej. Na intenzivni promociji. Ker če ne bo noben ukrep, nobena pomoč ne pomaga. Če ne bo dvignjena potrošnja, če ne bo slovenski potrošnik to naše osnovno sadje cenil in tudi kupil, slovensko sadje. Sektor se mora prilagoditi na klimatske spremembe. In še eno nalogo ima sektor. Sektor ima nalogo, da se organizira. V organizacije proizvajalcev in da sam prevzame tudi del tveganja. Mi imamo sicer neko delovno skupino zdaj, ki bo tudi proučila – ne samo za sadjarstvo, generalno, kakšne ukrepe za obvladovanje tveganj moramo imeti. Ampak pri tveganjih, proizvodnih tveganjih zaradi naravnih ujem, zaradi trgov, tudi zaradi tržnih nihanj je zmeraj tako – nikoli ne more država vseh tveganj nositi. Takšnega proračuna ni. Vedno je treba ta tveganja si deliti in mora biti tudi sektor za to pripravljen.

Toliko z moje strani, hvala lepa, gospod predsednik in poslanci, da ste me poslušali.