Hvala lepa za besedo. Predsednik, najprej hvala lepa za sklic te seje. Uvodoma bi najprej ras se zahvalil prejšnjemu odboru, ki je v tej največji krizi, ki jo ima sadjarstvo kadarkoli v zgodovini slovenskega sadjarstva v zadnjih dveh letih, ko je bila resnično ta pozeba takšna, da je tudi najstarejši Slovenci ne pomnijo, odreagiralo, potem seveda tudi Ministrstvo za kmetijstvo, ki je vse te sklepe realiziralo, kajti brez tega sploh ne bi sadjarstva verjetno več bilo. Na žalost je ravno ta kriza sadjarstvu v Evropi v Sloveniji na najvišjem nivoju. Začelo se je, kot smo tudi uvodoma že tudi v tem dopisu pristavili z embargom 2014. Te posledice so trajne.

Žal je eden naših največjih trgov, Rusija, trajno zaprt. Nasprotno, tudi že mediji so ugotavljali, da tako predsednik kot premier Rusije, se pravi gospod Putin in Medvedjev skupaj hodita po sadovnjakih in prikazujeta kako Rusija zdaj sadi, po tistem, ko več ni uvoza iz Evrope in na drugi strani je pa vse to, kar se je zgodilo v Sloveniji smo že napovedovali že na prejšnjih sejah, tu v prejšnji sestavi, ko je, še posebej lanska pozaba, ki je bila preko 95 procentna, smo napovedali, da bodo tudi te posledice nekaj letne. Namreč. Drevo, sadovnjak ni tovarna, je narava in ko so naravni procesi porušeni, potrebujemo 3 do 4 leta, da se stvari normalizirajo, to se je pokazalo letos, ko je pa še dodatno zaradi drugih vremenskih okoliščin prišli do težav v pridelavi in ko se je v času sejma Agra v Radgoni so že prihajale velike pobude, tudi v končni fazi, obveščen sem, da je veliko vas poslancev bilo o tem že informiranih direktno s strani, s terena posameznik sadjarjev.

In ta pobuda, ki smo jo potem mi formalno spravili je kot odraz tega, kar je na terenu. Ljudje enostavno so že avgusta nas klicarili, da je treba nekaj storiti in s tega vidika tudi smo potem to pripravili, tako da tu želim absolutno poudariti, da to ni nikakršen nek napad, ali pa neko orožje proti ministrstvu, nasprotno. Mi smo z ministrstvom že bili tudi na sestankih v tem času. Kot sem uvodoma že rekel, tudi določene stvari so bile narejene v preteklosti, vendar panoga je v situaciji ko mislim, da potrebuje še nadaljnje aktivnosti.

Da preidem konkretno tudi k obrazložitvi teh sklepov. Kot sem omenil že, Poljska je po vstopu v Evropsko unijo, in to smo opozarjali, jaz sam to opozarjam, že leta 2010 naprej, je imela, temu lahko rečemo, nekontrolirane subvencije. Tudi dvakratne od 75 od 80 procentov. Vendar, ko je bila finančna perspektiva 2 tisoč, zadnja do 2020 sprejeta, ko lahko članica sama odloča kaj bo sadila, je seveda po enem letu, ko je Poljska malo ustavila obnove, potem pa zopet zagnala, je ta voz, ki se ni več mogel ustaviti vplival na celotno evropsko predelavo. Istočasno doživljamo, da Poljaki od lastne države dobivajo podpore, ker enostavno nimajo kam prodati.

To je tudi bil priložen neformalni dopis, oziroma v tem trenutku še neformalni, ki ga največja organizacija sadjarska na svetu, italijanska, pripravlja kot dopis za komisarja Hogana za kmetijstvo, v katerem ga opozarja na to iracionalno stanje, ki je.

Jaz mislim, da bi morala tudi Slovenija tu jasno stališče postaviti, kajti konec koncev gre tu za samomor, da delaš nekaj preveč, česar na trgu ne moreš prodati.

Druge zadeve so pa vezane na našo domačo državo. Organizacija proizvajalcev je tema, ki se vleče že vrsto let. Moram tudi poudariti, da je bil ravno pred dvemi dnevi, se pravi v torek je bila narejena prva delavnica v okviru ministrstva in spremembe, ki so bile narejene, mislim, da sedaj omogočajo, da se bi te organizacije proizvajalcev, da bi lahko zaživele, kajti pred 12 - 13 leti smo že imeli, pa so neslavno končale. Tudi na to temo sem sam bil večkrat v Bruslju in opozarjal, ko je bil še komisar Cioloş in moram povedati, da je od takrat naprej, da so te spremembe upoštevane. Kajti tista zakonodaja je bila bolj kot ne narejena samo za EU-15, za razliko od teh novih članic, ki pa imajo nekako zgodovinsko, bom rekel, preteklost, drugačno. In je tu ta sprememba zdaj pozitiven znak, da se lahko tudi na tem področju korenito spremeni in te posledice organizacij proizvajalec imajo zelo, zelo pomemben vpliv na nadaljnji razvoj sadjarstva.

Promocija, tu se zdaj pojavljajo težave z izbrano kakovostjo. To ni samo stvar kmetijskega ministrstva, mislim, da je to tako, kot je danes lepo na mizi jabolka, za jabolko je značilno, če je ponujeno na mizi, da ga marsikdo vzame. Tu obstaja veliko možnost. Se pravi šole, vrtci, javni zavodi, konec koncev Ministrstvo za zdravje, ko govorimo o promocijah zdravja. Mnoge firme se že odločajo, da svojim zaposlenim dajo in tu mislim, da je ogromno prostora in enostavno tudi naša naloga je to, da s pomočjo državnih organov naredimo več za promocijo. Imamo produkt, ki ima toliko kvalitetnega pa se zelo malo o tem govori. Tako, da jaz upam, da te zadeve se bodo pospešile že letos oziroma že v naslednjih tednih in pa še posebej v naslednjem letu, ko bi naj zaživela izbrana kakovost.

Četrta točka je pa, govorimo o znanju oziroma svetovanju. Tu pa so bile pobude konkretne že narejene, že dve leti nazaj. Tu me opozarjajo sadjarji, da je bil na žalost celo korak nazaj, da so svetovalci zelo obremenjeni z administrativnimi deli in da jim zmanjkuje časa za teren in še posebej, kot sem prej rekel, ko pride taka situacija, ko narava prevzame, če temu rečem vodilno vlogo, so bili sadjarji marsikdaj v tej sezoni prepuščeni sami sebi in temu se je potem zgodilo ta višek jabolk za predelavo in ob tem naj poudarim še to, da samih konzumnih jabolk, se pravi za svež trg niti ni pretirano več. Če bi potrošnja bila zopet takšna, kot je bila normalna, je pa treba vedeti, da je pa obrodilo vse sadno drevje, tudi tisto, ki leta in leta na vrtovih ne obrodi in zaznali smo od 1. julija, da je prodaja na sploh sadja močno padla. Tudi vreme, ki se še danes v november tako vleče ne vpliva ugodno na prodajo in nekako upamo, da bo končno nekje v decembru ta prodaja bolj stekla. Poudarjam pa še enkrat, višek jabolk je bil za predelavo, ne pa za konzum; se pravi, na področju svetovanja bo potrebno narediti to spremembo, da bodo lahko sadjarji kos vsem tem klimatskih spremembam, ki močno, močno vplivajo na predelavo sadja.

In pa še kot zadnje: Situacija po dveh takih katastrofalnih letih kljub podpori države, ministrstva, ki ga je izpeljala z manjšimi, pač tistimi, težavami na dolopčenih primerih za katere seveda je sistem kakršen je bil, ne moremo nikogar krivit, vendar se je zgodilo, da določena območja niso dobila te pomoči, vendar generalno, odziv je bil pravilen, da se je vsaj večji del pomagalo, da se tudi v tem primeru eventualno poišče neka konkretna pomoč, da bi lahko sadjarske kmetije obstale in pa da skupaj potem najdemo celovito zgodb. Se pravi, sadjarstvo v Evropski uniji, organiziranost v Sloveniji, promocija, znanje in pa podpora, da to težko krizno obdobje - sadjarstvo preživi.

Toliko iz moje strani in še enkrat hvala za besedo.