Hvala lepa.

Kot smo že na Odboru za delo jasno povedali, v Levici smo podprli spremembo te uredbe, predvsem v luči smiselnosti nižanja tega praga, torej s 500 na 250. Tudi na odboru, če se, gospa Božnik, spomnite, smo izpostavili to specifiko Slovenije, ki je geografsko majhna in demografsko prav tako. In odpustiti 500 delavcev v slovenskem podjetju, mora biti to res že veliko podjetje in malo je takšnih slovenskih podjetij, zato smo veseli, da se ta krog upravičencev, da rečem, lahko širi z znižanjem praga.

Bi pa prosil samo še za razlago - malce ste v uvodni predstavitvi že nakazali -, kateri so pogoji, točni pogoji, za še nižanje tega. Govorili smo tudi, ali obstaja možnost za še nižanje tega praga, ker tudi številka 250 je za Slovenijo vseeno velika. To je ena stvar.

Druga stvar. Če gremo na eno od smernic, torej eden od pogojev je razogljičenje. Če se ozrem na vsebinski koalicijski sporazum peterice strank, je en oddelek… Vam bom prebral: »Čim prej bomo sprejeli in pripravili trajnostno usmerjen energetski koncept Slovenije, z ambicioznimi vzdržnimi cilji za gospodarstvo in prebivalce, ob upoštevanju trajnostnih načel na področjih razogljičenja ter primerjalne zanesljivosti in kakovosti oskrbe ter dostopnosti energentov do leta 2050, in sicer ob upoštevanju dviga stopnje samooskrbe ter načel pravičnega prehoda ob zagotovitvi konkurenčne proizvodnje energije za državljane in gospodarstvo.« Potem pa na področju podnebnih sprememb: »Vzpostavili bomo horizontalne povezave ministrstev in služb, ki bodo omogočile koordinirano pripravo Strategije za prilagajanje podnebnim spremembam.« Zaradi vseh teh nujnih sprememb lahko pričakujemo, da bo na dolgi rok prišlo do odpuščanja delavcev v tem ogljičnem delu energetike. Na kakšen način je Slovenija pripravljena na te scenarije? In tudi v luči dejstva, da do zdaj nismo izkoriščali tega programa oziroma ukrepa, kot bi ga kanili, ali je Slovenija zdaj pripravljena, ali bo izkoristila vse možnosti, ki so dane, da bomo lahko prešli k nekemu bolj pravičnemu prehodu v brezogljično družbo, ne samo iz okoljskega, tudi iz socialnega vidika.

Še eno stvar bi osvetlil kot dodatek k tistemu, kar smo na odboru že, nismo dobili nekega nedvoumnega odgovora, ali se presežni delavci, za katere se vloge štejejo, torej, jih seštevamo, te številke 250 ali manj na ravni države, na ravni neke gospodarske panoge, na neki drugi, geografski, morebiti regije, občine ali kakorkoli, ali na ravni podjetja.

Potem pa še en velik pojem v celi tej zgodbi je globalizacija. Na odboru je bilo rečeno, da nismo uspeli dokazati povezave, v preteklosti povezave med odpuščanji in globalizacijo. Zanima me, kateri so parametri ugotovitve, da gre za odpuščanje na podlagi globalizacije, kaj so merila, kako vemo, da je prišlo do odpuščanja zaradi globalizacije.

Najlepša hvala.