Zahvaljujem se za besedo.

Spoštovani, lepo pozdravljeni! Danes sem z vami prvič v taki sestavi in se veselim nadaljnjega sodelovanja.

Če dovolite, bi najprej kratko predstavila zgodovino ESPG in hkrati z njo tudi namen te uredbe.

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (krajše: ESPG) je bil ustanovljen leta 2007 z namenom izkazovanja solidarnosti in zagotavljanja podpore delavcem, ki v nekem trenutku postanejo presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, kasneje, leta 2009, pa tudi zaradi posledic finančne in gospodarske krize. Sredstva iz ESPG so namenjena izključno financiranju ukrepov in dejavnosti na trgu dela, ki bi presežnim delavcem lahko pripomogel k lažji ponovni vključitvi v trg dela. Poleg tega navedenega so morale države, ki so za pomoč zaprosile po prvotni uredbi, izpolnjevati tudi pogoj vsaj tisoč presežnih delavcev v podjetju ali v sami panogi; tega pogoja pravzaprav skoraj nobena izmed članic ni mogla izpolnjevati, med njimi seveda tudi Slovenija, ker je pa ta pogoj tisočih delavcev dejansko previsok. Zato je leta 2009 v veljavo stopila začasna uredba, ki je področje delovanja sklada razširila na posledice finančne in gospodarske krize, znižala prag števila presežnih delavcev s tisoč na petsto, zvišala pa se je tudi stopnja sofinanciranja s 50 na 65 %. Slednji pogoji so tako ostali v veljavi tudi v trenutni uredbi 2014-2020.

Na podlagi začasne uredbe je pogoje za pridobitev sredstev izpolnila tudi Republika Slovenija, ki je vlogo na Evropsko komisijo oddala 28. 4. 2010. Vloga je bila pripravljena za pomoč presežnim delavcem družbe Mura, d.d., in sicer za sofinanciranje aktivnosti, ki so jih izvajali Sklad dela Prekmurje in Regionalni sklad dela za Pomurje v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje. Slednji izvaja aktivnosti usposabljanja na delovnem mestu, medtem ko sta sklada dela izvajala vrsto različnih aktivnosti, ki so bile namenjene lažji ponovni vključitvi delavcev na trg dela. Vlogo je Evropska komisija ocenila kot zelo dobro ter nas ob tem prosila, če jo lahko kot zgleden primer, primer dobre prakse, predstavi tudi drugim državam članicam; to je v bistvu zelo pohvalno, kajne.

Kar se tiče predloga nove uredbe na ravni Evropske unije, pa bi dejala takole. Predlog nove uredbe, ki bo stopila v veljavo s 1. januarjem 2021 in naj bi veljala do nadaljnjega, razširja področje uporabe na zagotavljanje podpore delavcem, ki postanejo presežni zaradi nepričakovanih velikih prestrukturiranj, ki so posledica globalizacije, sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinskih sporov, finančne in gospodarske krize, prehoda na nizkoogljično gospodarstvo ali posledic globalizacije ali avtomatizacije. Poleg navedenega se v predlogu nove uredbe spreminjajo tudi merila za pomoč, in sicer se predlagani prag števila presežnih delavcev niža s sedanjih 500 na 250 presežnih delavcev, kar ni zanemarljiv podatek in pravzaprav za Slovenijo ugoden. Nadalje predlog navaja, da je za razliko od sedanje uredbe med ukrepe obvezno vključiti širjenje spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba. Tehnična pomoč je namenjena državam članicam kot podpora pri izvajanju vseh ukrepov, ki so potrebni za izvajanje predlagane uredbe. Standardno obdobje za izvajanje ukrepov ESPG ostaja 24 mesecev, vendar pa predlagana uredba določa, da se obdobje 24 mesecev šteje od sprejetja sklepa za uporabo ESPG in ne od same predložitve vloge za podporo iz ESPG. Kljub temu država članica lahko začne z ukrepi za presežne delavce že prej, pred samim sklepom in tudi pred oddajo vloge na Evropsko komisijo, saj je bistvenega pomena, da so presežni delavci deležni ustreznih ukrepov takoj oziroma čim prej, ko se jim zgodi izguba zaposlitve.

Pogoji za oddajo vloge. Poleg že navedenega pogoja izpolnjevanja namena uredbe bo morala država članica v primeru oddaje vloge izpolnjevati tudi enega od naslednjih štirih pogojev: prvi pogoj je vsaj 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici, vključno z delavci, ki ostanejo presežni pri dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi; naslednji pogoj, vsaj 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v obdobju šestih mesecev, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, kadar vsa delujejo v istem gospodarskem sektorju; tretji pogoj, vsaj 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v obdobju štirih mesecev, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, ki delujejo v istem ali različnem gospodarskem sektorju; in četrti pogoj, na majhnih trgih dela ali v izjemnih okoliščinah, kadar odpuščanje delavcev resno vpliva na zaposlenost in na lokalno gospodarstvo - tu lahko ta prag 250 tudi znižamo, seveda ob upoštevanju določenih pogojev, ki jih je treba izpolnjevati. Izvajanje ukrepov se v začetku financira iz državnega proračuna, natančneje, iz domače proračunske postavke resornega ministrstva, šele po potrditvi vloge s strani Evropske komisije država članica prejme pomoč iz ESPG. Predlog nove uredbe skrajšuje čas potrjevanja vloge s strani Evropske komisije za 6 tednov. Tako bi potrjevanje vloge v najslabšem primeru trajalo nekje 20 tednov.

Kar se tiče stopnje sofinanciranja iz ESPG, naj bi bila v novi uredbi enaka stopnja sofinanciranja iz ESSS plus. Zdaj je manjša, torej, iz EGF smo imeli 60 %, ESSS je bilo pa zdaj nekje 85 oziroma 80 %.

To bi bilo okrog te razlage zgodovine in pravzaprav pogojev, ki jih postavlja ta uredba.

Kar se tiče stališča Republike Slovenije, bi kratko povzela. Republika Slovenija podpira cilj predloga uredbe, ki je zagotavljanje solidarnosti in podpore delavcem v EU, ki postanejo presežni zaradi nepričakovanih velikih prestrukturiranj, ki so posledica zlasti globalizacije, sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinskih sporov, finančne in gospodarske krize, prehoda na nizkoogljično gospodarstvo ali posledic globalizacije ali avtomatizacije. Tako Republika Slovenija načeloma podpira predlog nove Uredbe za prilagoditev globalizaciji, vendar bo posebej pozorna pri pogajanjih o določbah, ki se nanašajo na opredelitve pojmov meril za pomoč, izračun števila presežnih delavcev in prenehanja dejavnosti, upravičence in upravičene ukrepe s ciljem zagotavljanja pomoči tega sklada tudi na majhnih trgih. Prav tako si bo Republika Slovenija prizadevala, da predlagane spremembe uredbe, zlasti tiste vezane na spremljanje izvajanja ukrepov, ne bodo pomenile dodatnega nesorazmernega finančnega in administrativnega bremena za države.

Ob koncu bi želela samo še seznaniti, da je stališče Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti glede Predloga uredbe o ESPG dejansko komuniciralo in se uskladilo s še štirimi drugimi ostalimi ministrstvi. Hvala lepa.