Hvala lepa.

Vprašanj je bilo kar veliko. Začeli ste… / oglašanje v ozadju/ Ja. Naš inštitut je prvenstveno namenjen raziskovalno-razvojni dejavnosti. Kljub vsemu je v tem trenutku, mislim, da 16, 17 naših sodelavcev vpetih v sodelovanje na vseh univerzah, slovenskih, in fakultetah, tudi nekaterih visokih šolah. Ampak, če tako rečemo, to ni tisti naš »corp business«, osnovno delo in zaradi tega se mi vključujemo v to pedagoško delo tam, kjer je interes, če tako rečemo, na teh izobraževalnih institucijah. Imamo sicer tudi mi vsi javni raziskovalni zavodi možnost in pravico, da ustanavljamo sami visokošolske institucije, zavode, ampak če smo realni, vemo, da je sploh v kmetijstvu kvečjemu polovice šol preveč na vseh nivojih. Tako naj bi to absolutno bilo smotrno in smiselno. Je pa smiselno in smotrno, da bi se te institucije ali pa zavodi, izobraževalni, nekoliko bolj specializirali in da bi se izkoristile kapacitete ljudi, strokovnjakov iz cele Slovenije, da bi dejansko posredovali dijakom, študentom, doktorantom znanje iz prve roke, od tistih, ki to najbolje obvladajo.

/ oglašanje v ozadju/ Ja, to je pa tako, a veste, če imate vi zakonodajo iz Evrope, ki nekaj predpisuje, zato tudi lahko vidimo, kje so danes najbolje organizirane službe ali pa strokovno delo na področju kmetijstva, predvsem tam, kjer je zelo močna evropska zakonodaja, ki se mora potem preko nacionalne zakonodaje implementirati. In če to vidimo, potem lahko pogledate, da je v tem trenutku področje fitofarmacevtskih sredstev, zdravstvenega varstva rastlin in še kakšno izmed teh področij, ki je zelo regulirano, ampak to pomeni, da nam že sama Evropa narekuje način dela. Medtem ko pri kmetijskem strojništvu je treba povedati, da ni nobenih nekih posebnih usmeritev, pravnih podlag, razen raznih teh strateških dokumentov. In v tej situaciji, ko vidimo, da niti ni projektov, da je za celo področje biotehnikov ali za celo naše področje kvečjemu en projekt ali dva, ki ju razpišejo. Skratka, da smo mi v nekih desetih letih iz 15 projektov znotraj nacionalnega financiranja padli na zgolj en projekt. Vidimo, kako težka je situacija. In je potem določenim področjem izredno težko priti do financiranja, sploh pa do nekega stabilnega financiranja.

/ oglašanje v ozadju/ Ja, to sem pokazal, mislim, da na grafu. Na tem grafu v tem trenutku, mislim, da imamo okrog en milijon, kar pomeni od 8 milijonov en milijon evropskih sredstev, je to tam kar precej več kot 1 %. Kot pa pravimo, je to izredno dvorezen meč, ker v enem trenutku potem ti vlagaš, delaš na nekem področju. Vemo, da je vsak projekt nekoliko specifičen in potem, ko se projekt zaključi, se večkrat dogodi, da imamo izredno velike težave s financiranjem teh ljudi, ki izgubijo vir financiranja.

/ oglašanje v ozadju/ Ja, beg možganov je, lahko rečemo, v tem trenutku problem cele vzhodne Evrope, centralne Evrope, vsi gremo ali grejo nekam proti zahodu in severu. S tem da tu je potrebno v zadnjem času omeniti, da mi na področju kmetijstva imamo predvsem to težavo, da v enem trenutku celo uspemo pridobiti kje kakšna sredstva, pa ni ustreznih ljudi. Potem imamo pa ljudi ali pa dobre strokovnjake, tudi mogoče kakšne povratnike iz študija v tujini, pa nimamo tu pri nas sredstev. Skratka, je sistem dosti tog in tudi na ta način potem težko uskladiš, da bi lahko določena področja uspešno pokrival in istočasno pridobil tudi ljudi. Mladi pa, kot vemo, danes niso več tako, kako naj rečem, potrpežljivi, so tudi bistveno bolj prilagojeni tem novim razmeram in jim tudi ni danes ne vem kako velika težava iti zgolj v Avstrijo, Nemčijo ali pa tudi proti Angliji ali kamorkoli drugam.

/ oglašanje v ozadju/ Ja, to je dosti široko vprašanje. Svetovanje pa prenos znanja je nekaj, s čimer se ukvarja danes tudi celotna Evropa. Zato smo tudi mi, kot pravim, delno ta oddelek ustanovili, pisarno za prenos znanja in tehnologij. Skratka, učinkovito ustvarjanje novega znanja, pa potem tudi skrb, da to znanje poskušaš zaščititi ali ga prodati, in istočasno tudi v najkrajšem možnem času prenesti do končnega uporabnika. Da je pa ta cel sistem učinkovit, je pa to stvar več, če rečem, deležnikov. In to težko gledamo zdaj zgolj en segment. Če rečemo, naši uporabniki so lahko v okviru tega svetovanja različni, od kmetov, živilsko-predelovalne industrije, podjetij, nevladnih organizacij, ministrstev. Vsi ti so tisti, ki tako ali drugače sodelujejo z nami in tudi izvajajo politike ali pa strategije na podlagi dela ali pa izsledkov, ki jih pridobivamo na Kmetijskem inštitutu.

/ oglašanje v ozadju/ Ne, da nima, mislim, »nima posluha«, a veste, kako je… / oglašanje v ozadju/ Ja, ne, cel direktorat za investicije na Ministrstvu za izobraževanje ima en milijon denarja, mislim, da za investicije v raziskovalni sferi. To pomeni, mi imamo pa zdaj, če rečemo, gradbeni projekt, ki je vreden lahko nekje med 30 in 45 milijonov. V vrsti nas čaka pa od Narodne univerzitetne knjižnice do Nacionalnega inštituta za biologijo, do Jožefa Stefana, cela vrsta fakultet in univerz, ki potrebujejo prostore. Skratka, to bo kar zelo velik zalogaj za vse vas, ki boste odločali v Državnem zboru o prioritetah. Vendar je pa tudi res, da ne more biti vedno prioriteta gašenje in ena področja, ki so pa seveda, lahko rečemo, tudi vreča brez dna.

/ oglašanje v ozadju/