Govor

Vlasta Nussdorfer

Hvala lepa. Morda bi še povedala, da eno izmed naših priporočil, ki ste jih prebrali, se nanaša tudi na hišo za otroke. In zelo vesli smo, da se je ravno pred kratkim na tem področju zgodilo marsikaj, po vzoru Barnahus varne hiše, prijazne hiše otrokom, bo Slovenija, upam, v prihodnjih dveh letih dobila morda dve, tri hiši, kjer bodo otroci lahko nameščeni po travmatičnih dogodkih. Žal običajno v njihovih družinah, kjer torej ne morejo ostati in so lahko tudi plod izsiljevanja, manipulacij, želja, da bi drugače izpovedovali o tem, kar se jim je zgodilo, zato varuh zelo podpira in je vseskozi zelo aktiven tudi na tem področju.

Skrbi nas tudi duševno zdravje mladih. In prav Varuh je bil pobudnik dnevov duševnega zdravja, ki so bili letos že tretjič in prav lani posvečeni duševnemu zdravju mladih. Če želimo, da bodo mladi jutri stopili na naše mesto, jim moramo biti seveda tudi svetel vzor. Kako to biti, kako postati ali ostati je seveda včasih za starše in vse nas, tudi vzgojitelje, učitelje in sploh družbo, na sploh težko vprašanje. Zdi se mi zelo pomembno, da sporočamo to ne le z besedami, ampak tudi z dejanji. Žal nekateri mladi nimajo najboljših pogojev za svoje življenje, zelo različni so vzroki, da končajo celo v vzgojnih zavodih, lahko v prevzgojnem domu ali celo v mladoletniškem zaporu in takrat zanje poskrbi tudi naš državni preventivni mehanizem, vodja katerega namestnik Šelih je tu ob meni in bo sedaj predstavil, kako varuh nadzoruje institucije v katerih so mladi, ki jim je tako ali drugače omejena svoboda gibanja.

Hvala.