Govor

Darja Šlibar

Pozdravljeni!

Gospe in gospodje!

Sem državna tožilka, ki sicer delam na specializiranem državnem tožilstvu. Samo danes sem v vlogi predstavnika Vrhovnega državne tožilstva. Glede na to, da gre za novi sestav vaše komisije bi mogoče na začetku samo na kratko omenila.

Pred leti, ko je prišlo do spremembe Zakona o državnem tožilstvu in ko je bilo ustanovljeno specializirano državno tožilstvo je bilo s tem zakonom tudi opredeljeno za katera kazniva dejanja smo pristojni in takrat je zakon opredelil, da je specializirano državno tožilstvo izključno pristojno za kazniva dejanja s področja trgovine z ljudmi. To sedaj po tolikih letih ugotavljamo, da je bila to zelo modra odločitev, ker imamo na eni strani položaj, da o teh kaznivih dejanjih odločajo samo štiri sodišča v Sloveniji, zaradi česar se bolj izoblikuje enotna sodna praksa. Po drugi strani pa imamo kot izključno pristojni za to področje pregled nad celotno obravnavano tematiko. Sama že precej let delam na tej tematiki - več kot 10 let - in moram povedati, da od začetnih neuspehov oziroma neobravnavanja teh kaznivih dejanj smo postopoma v letih prišli do določenega napredka tako, da smo pred sodišče pripeljali večje število zadev. Seveda se še vedno zgodi, da je kakšna zadeva oproščena, ampak prišli pa smo tudi do pomembnih pravnih stališč, do izoblikovane sodne prakse in tudi do obsodilnih sodb. Res je, da je to področje trgovine z ljudmi največkrat obravnavamo to v izvršitveni obliki, zaradi spolnega izkoriščanja. Res je, v veliki večini so ti primeri, ampak v vseh teh letih so se pojavljali tudi drugi primeri, zaradi drugih izvršitvenih oblik. Smo pa v teh letih prišli do spoznanja, da seveda storilci natančno spremljajo te postopke in se ustrezno prilagajajo. Če je bilo nekoč vedno prisotno fizično nasilje, odvzem osebne svobode, odvzem osebnih dokumentov tega praviloma sedaj ni več, res samo izjemoma. Prav, zaradi tega sodišča tudi tako zelo težko priznajo, da gre v resnici za trgovino z ljudmi, kajti trgovci so spoznali da niti več ne potrebujejo fizične prisile pač pa fokusirano iščejo primerne žrtve trgovine z ljudmi, to so predvsem ljudje, ki so iz nekega razloga ranljivi - to, kar je že Sandi razlagal. Ta ranljivost izhaja iz njihovih slabih socialno ekonomskih položajev, nekih hip invalidnosti, hudih bolezni pač preživljanja ožje ali širše članov. Predvsem pa je praviloma tudi to dejstvo, da žrtve prihajajo iz tujih držav predvsem teh slabše ekonomsko statuiranih držav. Glede na takšno situacijo, ker se praviloma ter žrtve niti ne prepoznajo kot žrtve, ker so na neki način zadovoljne s svojim stanjem, saj na neki način nekaj zaslužijo in si s tem omogočajo svoje preživljanje in preživljanje ožje družinskih članov. Dokazovanje je izredno težko ob odsotnosti te fizične prisile in odvzema osebnih dokumentov, odvzem osebne svobode zelo težko sodišče prepričamo, ampak saj pravim, da v nekaterih primerih smo uspeli in na tem področju opažamo napredek.

Jaz se na statistiko ne bi spuščala, ker je gospa predsednica o tem že uvodoma povedala. Nenazadnje to izhaja tudi iz poročila. Morebiti bi samo omenila sicer primer, ki smo ga prvič obravnavali v Sloveniji in sicer, zaradi izvršitvene oblike, zaradi izvrševanja kaznivih dejanj. Sicer sodi ta zadeva v začetek leta 2018, takrat smo jo pripeljali pred sodišče, vendar je bilo vso delo opravljeno v letu 2017, ko smo od konca pomladi intenzivno vodili predkazenski postopek čez celo poletje in jesen, potem realizirali pa v začetku leta 2018. Kot rečeno je to prvi primer, tudi če ste mogoče zasledili v medijih, ko je šlo za ustanavljanje klicnih centrov po Sloveniji, večje število klicnih centrov je bilo postavljenih v Sloveniji, ki so na eni lokaciji delali samo po par mesecev in kjer je bila velika količina tujih državljanov nastanjenih, zaprtih. Uporabljena je bila tudi fizične sila, odvzem osebne svobode, odvzem osebnih dokumentov to je tisto kot nam v drugih primerih manjka in ti ljudje, tuji državljani, ki so prihajali iz Tajvana so tam morali izvrševati kazniva dejanja, goljufije na škodo tretjih tujih državljanov. Potem je v začetku leta bila uvedena preiskava, pripori so bili odrejeni zoper 6 fizičnih oseb, od tega štirih tujih državljanov, dva slovenska državljana. V začetku poletja smo vložili obtožnico pa je podaljšanja sedaj pa je zadeva v ugovornem postopku. Kot povedano, zanimiva zadeva, da omenjam to zadevo je samo ta, ker smo prvič na področju Slovenije to izvršitveno obliko obravnavali.