Govor

Sandi Čurin

Hvala, gospa predsedujoča.

Spoštovani poslanci!

Kot je bilo že omenjeno s strani predsedujoče je praksa poročanja o delu medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi nekako v veljavi že mislim, da od leta 2011. Pred to komisijo vsakoletno podamo povzetek tega poročila, ki je sicer redno sprejet na seji Vlade vsakoletno. Poročilo je tudi bi rekel nekje odraz in odgovor na akcijski načrt, ki ga sprejemamo na dve leti in je ravno tako s strani Vlade potrjen in je v ciklu priprave trenutno za naslednje dvoletno obdobje. Skratka, odgovor na akcijski načrt in aktivnosti opredeljene v akcijskem načrtu so ta letna poročila.

Mogoče uvodoma nekaj besed o sami medresorski delovni skupini, glede na to, da je sestava oziroma udeležba poslancev nekako v novi sestavi pa mogoče s tem niso bili do sedaj seznanjeni. Medresorska delovna skupina deluje že praktično od decembra 2003 in mislim, da je ena najdlje trajajočim neprekinjenim bi rekel stažem, kar pokaže na to, da je dejanska potreba po neki kontinuiteti dela na tem področju in pa seveda vključevanja poleg vladnih resorjev tudi predstavnikov civilne družbe predvsem nevladnih organizacij, ki so na tem področju tako ali drugače aktivne. Medresorska delovna skupina se v tem kontekstu sestaja povprečno štirikrat letno na kvartale in namen teh sestankov oziroma aktivnosti znotraj same medresorske delovne skupine so posvetovalne narave predvsem v smislu izvrševanja določenih skupaj sprejetih sklepov in pa kot že rečeno izvajanja, uresničevanja aktivnosti opredeljenih v akcijskem načrtu. Poročilo, katerega danes predstavljamo zajema seveda koledarsko leto 2017. Vlada je to poročilo potrdila junija letošnjega leta. Samo poročilo pa je nekako razdeljeno v pet sklopov. In sicer prvi sklop opredeljuje področje zakonodaje pa politik delovanja. Drugi sklop je navezan na to, kar je bilo že omenjeno preprečevanje trgovine z ljudmi se pravi na te preventivne aktivnosti. Tretji sklop je namenjen odkrivanju in pa pregonu kaznivih dejanj trgovine z ljudmi. Za tem je sklop vezan na pomoč in oskrbo žrtev trgovine z ljudmi. Zadnji sklop na mednarodno aktivnost oziroma mednarodno področje vpetost v mednarodne aktivnosti. Skratka, že sama razdelitev kaže na to, da je na področju preprečevanja in boja proti trgovini z ljudmi osrednja aktivnost tako na preventivi, na pregonu storilcev kaznivih dejanj in pa na pomoči žrtvam trgovine z ljudmi, se pravi, tri ključni stebri ob tem pa te suportne zadeve vezane na politike in zakonodaje in pa seveda mednarodne aktivnosti.

Sedaj, če na kratko povzamem prvi del vezan na področje zakonodaje in politik. V letu 2017 je bil sicer tudi z drugimi nameni noveliran Zakon o tujcih, katerih v 50. členu opredeljuje problematiko trgovine z ljudmi predvsem precej izdaje dovoljenj za začasno prebivanje. Tukaj so bili neki manjši popravki, dopolnitve predvsem vezane na uskladitev oziroma implementacijo Evropske direktive 2011/36. Vsebinsko tukaj ni bilo večjih popravkov, ampak velja pač omeniti, da je bil tukaj nekako dopolnjen ta 50. člen Zakona o tujcih vezan na žrtve trgovine z ljudmi oziroma pridobivanja oziroma urejanja njihovega statusa v Republiki Sloveniji.

Drugo, kar velja v tem poglavju izpostaviti je to, da smo gostovali bi rekel že drugič oziroma drugi cikel ocenjevalne komisije Sveta Evrope s področja konvencije Sveta Evropa ukrepanju proti trgovini z ljudmi, ki ga izvaja tako imenovana monitoring komisija GRETA. To je potekalo med 10. in 13. aprilom 2017 in te ocene so nekako relevantne se, potem na osnovi tega dajejo tudi državi konkretna priporočila. Ocenjevalci te komisije Sveta Evrope so se sestali praktično z vsemi predstavniki vseh resorjev tako zakonodajne veje oblasti kakor tudi sodstva in pa tožilstva in pa tudi z nevladnimi organizacijami ločeno. Ugotovitve poročila kažejo na napredek Slovenije, ko gre za celovit pristop in pa medsebojno sodelovanje, zaradi posameznih institucij. Pohvalno je bilo tudi delo koordinacije kljub pomanjkanju posluha za sistemsko boljšo umeščenost ob zagotavljanju tako finančnih kot kadrovskih virov, opazni so bili tudi pozitivni premiki v zagotavljanju vseh oblik pomoči žrtvam ne glede na njihov status, kar je znatno pripomoglo k temu, da smo nekako konstantno uveljavljali oziroma prakticirali leto prej oziroma dve leti prej sprejet priročnik o identifikacije žrtev trgovine z ljudmi, ki služi kot orodje v postopkih s samimi žrtvami. Izpostavljene so bile tudi določene pomanjkljivosti oziroma priporočila, ki so bila usmerjena predvsem v sistemske izboljšave pri identifikaciji in nastanitvi otrok žrtev trgovanja ter zagotavljanju pravic žrtev do odškodnin. To so bile nekako dve ključne zadeve, ki jih je ta nadzorstveni mehanizem v tem svojem poročilu tudi izpostavil. Če grem na naslednje poglavje, ki govori o preprečevanju trgovine z ljudmi, kot je že uvodoma predsednica izpostavila, gre za ozaveščanje štirih sklopov štirih kategorij sicer širšo recimo tako laično javnost, ki je bila o sami tematiki seznanjena preko različnih oblik informacijskih kampanj. Predvsem smo poskušali v zadnjem letu pa tudi zadnjih dveh letih izpostaviti dejstvo, da trgovina z ljudmi ni zgolj bom rekel enačaj prostitucija oziroma spolna zloraba, zato smo naše usmeritve oziroma aktivnosti usmerjali predvsem v prepoznavo primerov trgovine z ljudmi predvsem za delovno izkoriščanje in pa izkoriščanje prisilnega dela kot nek fokus, kjer bi želeli širši javnosti predstaviti oziroma izpodbiti to paradigmo, ki je nekako veljala trgovina z ljudmi enačaj prostitucija. Ciljne rizične skupine, kot je bilo omenjeno, so mladostniki, potencialne žrtve delovnega izkoriščanja in prisilnega dela ter migranti in begunci, te so bile tudi na svojstven način informirane o sami problematiki, se pravi so neposredno potekale aktivnosti za informiranje teh rizičnih skupin, zatem so tukaj kategorije potencialnih uporabnikov storitev, k temu nas zavezuje tudi sama direktiva, ki želi konkretne ukrepe na področju zmanjševanja povpraševanja po tovrstnih storitvah najsi bodo to spolne najsi bodo to povpraševanje po storitvah izkoriščanja dela oziroma prisilnega dela, tako da tudi tukaj smo skozi neke inovativne pristope s pomočjo nevladnih organizacij in ob financiranju Vlade izpeljali določene projekte kot je bil ta ecsape room, se pravi soba pobega, kjer je bila možnost širšo javnost oziroma potencialne uporabnike tovrstnih storitev ozaveščati predvsem s tega vidika žrtev, ki so namenjene prisilnemu izkoriščanju dela oziroma delovnem izkoriščanju. In zadnje, četrti sklop, ozaveščanja je pa namenjen strokovni javnosti zavedajoč se, da je to horizontalna problematika in nekako cilj, ki ga zasledujemo tudi skozi akcijske načrte je ta, da ozavestimo ali nadgradimo znanje vsem tistim javnim uslužbencem katerih delo se tako ali drugače lahko sooča s problematiko trgovine z ljudmi, v prvi vrsti govorimo tukaj o policiji, tožilstvu, sodstvu, s tem so tudi upravne enote, izdaje dovoljenja za bivanje in delo, inšpektorati za delo, Finančna uprava Republike Slovenije, skratka vsi tisti subjekti, ki se lahko tako ali drugače s to problematiko soočajo in mislim, da tukaj poteka kar dober pristop tovrstnih posvetov, enodnevnih posvetov kjer v lastnih kapacitetah dajemo ta ključna znanja in usmeritve tem javnim uslužbencem. Če nadaljujem s poglavjem odkrivanjem pregona kaznivih dejanj, zdaj bo nekako malo demantiral to kar sem prej rekel, ker poskušamo našo energijo usmerjati predvsem v prepoznavi trgovine z ljudmi za primere prisilnega dela in delovnega izkoriščanja, kljub temu je še vedno največji delež v primeru trgovine z ljudmi še vedno zaradi spolne zlorabe, to je nekako še najbolj prepoznano v Republiki Sloveniji in v letu 2017 je bilo v petih preiskavah obravnavanih 67 kaznivih dejanj zoper 15 osumljencev in podanih je bilo 7 obtožb zoper 21 fizičnih oseb in kot je bilo rečeno obsodilne sodbe zoper 10 obdolžencev. Razlog trenda nekako rasti je tudi ta, da se žrtve vse pogosteje znajdejo v slabem ekonomskem stanju, to je en vidik, drugo pa je tudi prepoznavnost elementa ranljivosti pri čemer gre tukaj pohvala tako na račun policije kot tožilstva, ki ta element ranljivosti ustrezno v svojih postopkih prepoznajo. Poleg organov odkrivanja in pregona so v tem sklopu tudi aktivnosti inšpektorata Republike Slovenije za delo in pa finančne uprave Republike Slovenije, ki so v skladu s področnimi zakonodajami za katere sta ta dva organa pristojna, usmerjene pa so predvsem na področje izkoriščanja prisilnega dela in so bile določene aktivnosti, določeni ukrepi tudi s strani teh dveh organov izvajani v večji meri tudi v koordinaciji s policijo. Nadaljnji četrti sklop je vezan na področje pomoči in oskrbe žrtvam trgovine z ljudmi. Tukaj so nekje stalnica dva programa oziroma dva projekta, ki jih financira na eni strani Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in pa na drugi strani drugi projekt Ministrstvo za notranje zadeve, govorimo pa o, v prvem primeru o kriznih nameščanjih žrtev trgovine z ljudmi, v drugem pa o namestitvah v varni prostor. En projekt se nadgrajuje v drugega in pomembno je to, da tako enega kot drugega izvajajo nevladne organizacije na podlagi razpisov dvoletnih tako da je tukaj že neka kontinuiteta tako s strani nevladne organizacije društva Ključ in pa humanitarne organizacije slovenske Karitas, da ta dva programa že vrsto let izvajajo. V letu 2017 je bilo prepoznanih 66 žrtev trgovine z ljudmi, ki jim je bila nudena ustrezna oblika pomoči. Dejanska namestitev pa je bila le petih oseb, petih žrtev, namreč moramo se zavedati, da so namestitve na prostovoljni osnovi, v kolikor se oseba oziroma žrtev ne prepozna te potrebe, da bi rabila neko pomoč, jo v to ne moremo nikakor prisiliti, to tudi ni naš namen, namen je ponuditi to celotno oskrbo, potem pa je stvar dogovora o tem ali to želi sprejeti ali ne in kakšni so potem nadaljnji postopki oziroma ukrepi. Pomembno, kar velja tukaj izpostaviti je tudi to, da vsak primer zahteva individualno obravnavo, v ta namen imamo oziroma zdaj že kar nekaj let, zadnji dve, tri leta prakticiramo ravno na podlagi prej omenjenega priročnika sklicevanje multidisciplinarnih skupin oziroma multidisciplinarne skupine kjer povabimo vse relevantne deležnike najsi bo to na področju sociale, najsi bo to na področju materinskih domov, centov za socialno delo, policije, tožilstva od primera do primera za vsak primer namestitve je sklicana taka multidisciplinarna skupina, ki konkreten primer obravnava individualno, namreč praksa nam kaže, da so dejansko primeri zelo različni in potrebujejo oziroma zahtevajo nekako individualen pristop. Mednarodno področje kot zadnji sklop teh aktivnosti je zelo pomembno, saj tematika trgovine z ljudmi je čezmejna, tukaj je kar nekaj aktivnosti vezanih na zahodni Balkan, od koder tudi v neki meri tudi prihajajo tovrstne problematike. Tukaj ima Slovenija, kar bi rekel pobudo že od leta 2010 in v letu 2017 smo to tudi naprej implementirali. Imamo pobudo mrež nacionalnih koordinatorjev jugovzhodne Evrope, ki se sestaja v okviru tako imenovanega »Brdo« procesa ministerjala, ki ga sklicuje vsako leto Ministrstvo za notranje zadeve in daje podporo tovrstni mreži v izmenjavi in pa oblikah sodelovanja na tem področju. Čeprav to že skače v leto 2018, ampak naj samo omenim, da je bil tovrstni ministerjal marca letos, kjer so bili povabljeni vsi te koordinatorji in je bila sprejeta tudi določena deklaracija na tem področju in kot dokaz dobre prakse na tem področju je tudi udeležba na tem ministerjalu s strani evropsko koordinatorice za boj proti trgovini z ljudmi, ki je ravno na predlog Slovenije nekako uvedla prakso, da v Bruslju, ko se dvakrat letno sestajamo koordinatorji povabi tudi koordinatorje jugovzhodne Evrope se pravi tudi držav, ki niso članice EU kot tisti most bi rekel med sosednjimi državami EU in pa Evropsko unijo. To je tudi neke vrste dokaz dobrega dela oziroma dobre prakse v tem kontekstu.

Kar bi veljalo mogoče še omeniti. V lanskem letu je pač moja udeležba na zasedanju generalne skupščine OZN v New Yorku, kjer sem imel tudi določeno izjavo v kontekstu podpore implementacije globalnega akcijske načrta za boj proti trgovini z ljudmi. To mogoče nima nekih neposrednih učinkov na dnevno delo na tem področju v naši državi ali pa v regiji, ampak kaže na to, da je Slovenija lahko vpeta tudi na tem področju širši mednarodni kontekst in ima kaj povedati in lahko predstavi neke svoje prakse in pa tudi suvereno nekje kot prednike globalne načrte na tem področju.

Za konec, zadnji stavek. V končni fazi tudi State Department, ki podaja letno oceno bi rekel izpolnjevanja pogojev ali pa ocenjevanja držav glede problematike trgovine z ljudmi mislim, da že sedaj, kar od leta 2007 naprej nas uvršča v to prvo skupino tako, da je to tudi še eden neki dokaz nekim pravim usmeritvam. Jaz se zavedam in prav je, da na tem mestu povem, da so določene pomanjkljivosti, ki jih je potrebno sproti odpraviti in tudi te nadzorne mehanizme tako Sveta Evrope kakor ostalih po ostalih konvencijah predvsem s področja človekovih pravic poslušamo kar se da resno se pravi vzeti v obzir in poskušati implementirati tudi v vsakodnevni praksi.

Toliko, na kratko. Upam, da nisem bil predolg. Bom pa še nekaj materiala pustil za kolegico tožilko oziroma kolikor boste sami odločili.

Hvala za enkrat.