Še enkrat, lepo pozdravljeni!

Pričenjam 2. sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti.

Lepo pozdravljam članice in člane komisije! Lepo pozdravljam tudi vabljene na današnjo sejo!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Seznanitev s poročilom medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi v letu 2017.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE SEZNANITEV S POROČILOM MEDRESORSKE DELOVNE SKUPINE ZA BOJ PROTI TRGOVINI Z LJUDMI V LETU 2017.

Naša komisija to redno obravnava. Na sejo smo povabili mag. Sandija Čurina - nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi - z Ministrstva za notranje zadeve, lep pozdravljeni. Povabili smo Ministrstvo za notranje zadeve, če je še kdo dodatno, ne, potem bo gospod Čurin v okviru Ministrstva za notranje zadeve sami. Vabili smo Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije, lepo pozdravljeni. Društvo Ključ, lepo pozdravljeni. Slovensko Karitas, z nami je mag. Cveto Uršič tudi lepo pozdravljeni. Vabili smo Slovensko filantropijo, trenutno ne vidim nikogar. In pa, Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. S sklicem seje ste kot gradivo prejeli poročilo Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi v letu 2017, ki je objavljeno tudi na spletni strani Državnega zbora.

Sedaj mogoče preden dan besedo gospodu Čurinu, ki nam redno zelo natančno in zelo obširno predstavi delovanje medresorske skupine na tem področju naj samo rečem kot uvod v to razpravo, da kot izhaja iz poročila medresorske delovne skupine je bilo preprečevanje trgovine z ljudmi v letu 2017 osredotočeno na štiri ciljne skupine. Vem, da bo gospod Čurin več o tem povedal, ampak samo na kratko. Gre za širšo javnost. Ta je bila obveščena tako, da so se seznanili s to tematiko zlasti s trgovino z ljudmi, zaradi izkoriščanja dela in prisilnega dela. Potem naslednja ciljna skupina so bile ciljne rizične skupine - tukaj govorimo o mladostnikih, o potencialnih žrtvah delovnega izkoriščanja in prisilnega dela tudi o migrantih in beguncih. Potem potencialne uporabnike storitev in pa strokovno javnost. Tukaj pa gre za to, da se je še dodatno izobraževalo in pa usposabljalo ljudi, ki se ukvarjajo s problematiko trgovine z ljudmi. Mogoče samo še ta podatek. Pri odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj trgovine z ljudmi so še vedno v ospredju kazniva dejanja, trgovine z ljudmi, zaradi spolne zlorabe. V letu 2017 je bilo v petih preiskavah obravnavanih 67 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi zoper 15 osumljencev. Podanih je bilo 7 obtožb zoper 21 fizičnih oseb, medtem ko je sodišče na prvi stopnji presodilo obsodilne sodbe zoper 10 obdolžencev. Za začetek nekaj statistike kot uvod v to razpravo. Sicer pa naj še povem, da je 18. oktober tudi evropski dan boja proti trgovini z ljudmi in prav kmalu bo ta dan tudi lahko obeležen.

Sedaj pa dajem najprej besedo mag. Sandiju Čurinu, nacionalnemu koordinatorju za boj proti trgovini z ljudmi.

Izvolite, beseda je vaša.