Hvala za besedo, predsedujoči. Dobro jutro, lep pozdrav vsem skupaj.

Zdaj najprej moram reči, da ko sem danes zjutraj ponovno to 15 do petih na vlaku začel brati, da, tako imam velika ušesa, zastrižem z njimi, ko Slovenija nekaj absolutno ne podpira. Ni pa nujno, da se s tem v celoti strinjam. Zdaj tukaj sem si napisal, smo izvozno gospodarstvo in posledično tudi dokaj potujoča skupnost. Verjetno bi moral premislek iti v smeri, mogoče bo kolega Brglez kaj o tem, o mreži naših diplomatsko konzularnih predstavništev, ki so, to si pa upam trditi, ker ogromno delam multilaterale, bilaterale, podhranjena. Zdaj, kje se špara in kako se špara, pri neki drugi točki bo podobna argumentacija. Se mi zdi, da je treba varčevanje vpenjati onkraj mandata, če hočete, ene vlade ali ene koalicije in gledati srednjeročno, dolgoročno. Tukaj imamo vrhunskega poznavalca te problematike, gospoda Štera. Zdaj neko prvo vprašanje seveda bi bilo… Tukaj je zapisano, da smo veliki uporabnik mehanizma pomoči. Koliko je to? Kaj je ta red velikosti? Verjetno smo uporabnik tujih diplomatsko konzularnih predstavništev. Kolikor vem, v številnih državah, ki jih mi nimamo, je to nek dogovor, da z Avstrijci sodelujemo, če sem pravilno informiran, verjetno zgolj delno. V celi tej zgodbi seveda gre za neko malo revolucijo, kar je državni sekretar korektno povzel, malo seveda delni prenos, kdo bi si celo upal trditi, suverenosti. Zdaj neko to stališče je pa tudi malo v nasprotju s tem, kar je pa zelo rada izpostavljala Vlada Mira Cerarja, predhodna, katerih trojček še vedno tvori večino petorčka, ki je zelo rada govorila, da smo jedrna evropska država, v stališču do tega pa to nekako več kot zgolj delno zanikam. Jaz lahko razumem pridržke. Upam, da nas bo gospod Šter malo razsvetlil okrog te problematike. Seveda se pa tukaj postavlja vprašanje, koliko držav sorodnega reda velikosti je pa na naši liniji. Skratka, koliko je to naše, če tudi rečem, zgolj več kot delno zapenjanje, če se tako izrazim, čisto iz teh taktičnih pogledov v smiselno. Pa da ne bom dolg pri tej 1. točki, seveda meni je recimo zelo blizu, tudi kot človeku, ki se ukvarjam z urbanizmom in arhitekturo, skandinavski pristop. Recimo, če greste v Berlin, oni imajo celo skupne ambasade, če se tako izrazim, prostorsko umeščene. In neko moje drugo vprašanje, da zaključim s tem. S kom na tem, pa še kakšnem sorodnem področju komplementarno dopolnjevati sodelovanje diplomatsko konzularnih predstavništev, ki so pri nas seveda šibka, a veste. Zdaj sem ravno pretekli teden, najprej sem bil v Albaniji, kjer imamo super veleposlanico, pomočnico in potem se že »staff« konča slovenski tam. Potem sem šel na parlamentarno dimenzijo evro-azijskega vrha. Jaz vedno rečem, da, če malo rekonceptualiziram kontinente, imamo v bistvu 2 velika kontinenta, Afroazijo in obe Ameriki. In če gledam Evroazijo ali Afroazijo, seveda ogromno naših ljudi potuje tudi poslovno, tudi drugače, nekih konzular pa nimamo. Afriko še vedno pokrivamo zgolj iz Kaira, pa tudi, bom rekel, na kakih tudi pomembnih trgih srednje, kaj šele daljne Azije nimamo konzularnih predstavništev. Zdaj upam, da bomo vsaj v srednji Aziji dobili neko predstavništvo, čeprav vem, da se diplomati temu malo upirajo, čisto iz preprostega razloga, ker tudi klimatski pogoji niso ravno prekrasni za delovati tam. Ampak, da ne bom predolg, se bom tukaj ustavil.

Hvala za besedo.