Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci, spoštovani ostali prisotni!

V sodni praksi se je uveljavila razlaga relevantnih določb Zakona o kazenskem postopku, v skladu s katero po dveh letih od zaključka uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov pride do uničenja njihovih izsledkov, če ni vložen obtožni akt. Do uničenja pride tudi, če državno tožilstvo v tem času aktivno deluje v smeri pregona. Vlagatelj zahteve za oceno ustavnosti zaradi možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic v številnih odprtih postopkih predlaga začasno zadržanje. Vlagatelj namreč ocenjuje, da bi lahko ob nadaljnji uporabi izpodbijanih določb prišlo do vsebinsko neutemeljenih in za pravni red škodljivih ustavitev kazenskih postopkov v večjem številu primerov, vključno s tistimi, ki vključujejo pregon storilcev najhujših kaznivih dejanj in jih obravnava Specializirano državno tožilstvo. Glede na zgodovinsko in namensko razlago relevantnih določb ZKP ter glede na avtentično razlago je očitno, da namen zakonodajalca ni bil uničenje zakonito zbranih dokazov z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov po preteku dveletnega obdobja. Takšno je bila ob sprejemanju avtentične razlage in je še vedno tudi stališče Vlade Republike Slovenije. Tek dveletnega roka torej pretrga dejanja tožilstva, usmerjena v kazenski pregon, na primer, vložitev zahteve za sodno preiskavo, predloga za hišno preiskavo, predloga za izvedbo posamičnih preiskovalnih dejanj in drugo. Uničenje izsledkov je namreč upravičeno in sorazmerno le, če tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona, ali pa je v dveh letih po koncu izvajanja ukrepov povsem pasiven. Omenjena avtentična razlaga pa v praksi ni popolnoma zaživela. Vrhovno sodišče Republike Slovenije se je namreč postavilo na stališče, da avtentična razlaga ni zavezujoča.

Vlada je na svoji 4. redni seji dne 11. 10. 2018 sprejela mnenje, v katerem se strinja z generalnim državnim tožilcem, da bi zaradi razlage, ki se je uveljavila v sodni praksi, lahko nastale težko popravljive posledice. Kot sem že rekla, gre namreč za najbolj odmevne primere gospodarskega kriminala, kriminala belih ovratnikov, kjer bo zavoljo morebitnega uničenja gradiva, zbranega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, nastala škoda z vidika konkretnih postopkov. Poleg tega bodo nastale tudi težko popravljive posledice za zaupanje v pravno državo oziroma, bolj konkretno, za zagotavljanje pravice do varnosti iz 36. člena ustave. Po drugi strani pa začasno zadržanje ne bo bistveno negativno vplivalo na pravice osumljencev v kazenskih postopkih, v katerih so bili zakonito uporabljeni prikriti preiskovalni ukrepi, četudi je dveletni rok že potekel.

Kolikor je glede na razkorak med formalno veljavno avtentično razlago izpodbijanih določb in njihovem dejanskem pomenu v sodni praksi začasno zadržanje primeren institut za preprečitev težko popravljivih posledic, Vlada podpira stališče generalnega državnega tožilca, da se z začasnim zadržanjem prepreči uničenje tovrstnega gradiva. V nasprotnem primeru Vlada ocenjuje, da bi bilo smiselno o zahtevi generalnega državnega tožilca odločiti absolutno prednostno, kar bi posledično odpravilo tudi morebitne pomisleke z vidika posledic začasnega zadržanja za obdolžence trenutnih kazenskih postopkov.

Hvala.