Hvala za besedo gospod predsednik.

Tudi jaz bi se želel zahvaliti gospe Vlasti Nussdorfer za vse delo in njeni ekipi, ker brez ekipe vemo, da je težko delati in predvsem se težko dosežejo določeni rezultati, tako da najlepša hvala za vse kar ste naredili v teh letih. Videli smo v poročilu in tudi v praksi, da res nekaj korakov naprej je bilo narejenih. Seveda ne bom ponavljal vse kar je rekel predsednik Horváth Ferenc, se absolutno strinjam z njim. Seveda delamo vsakodnevno skupaj, tako da dobro poznamo problematike, predvsem pa smo na tem področju že ogromno ogromno let. Je seveda še dosti za narediti. Mi to, ki se srečujemo v vsakodnevni praksi, delujemo na našem področju, imamo kontakt z našimi ljudmi z našimi ustanovami in z ustanovami, javnimi ustanovami, ki poslujejo v slovenskem jeziku in bi morali seveda enakopravno tudi delovati v jeziku narodni skupnosti, italijanske in madžarske in vemo, da tukaj so velike težave, seveda v sklopu naših pisarn, ki jih imamo na terenu, tudi svetujemo našim pripadnikom, ne samo našim ustanovam, predsednikom in ljudem, ki vodijo našo ustanovo, samim pripadnikom kako tudi delovati in kako sodelovati s temi našimi ustanovami. Ker težava je v tem, da škodo sogovornika, ki spodbuja pri uporabi predvsem jezika, italijanskega in madžarskega jezika in že tam najdejo ljudje, ki živijo oziroma najbolj starejši ljudje, ki so doživeli tudi ta period oziroma ta zgodovinski del zadnjih 70 let in določene zadeve so se dogajale in imajo tudi danes določene stiske in probleme, da bi sami se izražali avtomatično v italijanskem jeziku in pravim, da na drugi strani dostikrat ni sogovornika in še danes kljub temu, da je stimulacija dodatek za dvojezičnost predvsem v javnem sektorju seveda to tudi v privatnem, tako kot ste rekla, tržni inšpektorat je res dal dobro poročilo, poročilo glede zapisov v italijanskem in madžarskem jeziku, problem pa je sama poraba jezika narodne skupnosti. In pravim, da tukaj so velike težave, delajo se majhni koraki naprej zelo počasi, tukaj se pogovarjamo in se bomo mogli pogovarjati tudi z ministrom in za kulturo in za javno upravo, nekaj bo tudi tukaj treba spremeniti v zakonskih aktih, kjer daje možnosti tudi na teh področjih, narodno mešanih področjih, da tisti ljudje, ki bodo sprejeti na določena mesta bi bilo potrebno, da javna uprava oziroma komisije lahko ocenjujejo njihovo kakovost in njihove kompetence v znanju teh jezikov in ne avtomatizem, da se kar dodaja dodatek za dvojezičnost kljub temu, da v bistvu v praksi zelo slabo govorijo ta jezik in dostikrat ga ne želijo govoriti, s tem, kar sem rekel že prej, ne spodbujajo tega. In to je treba malo spremeniti družbeno iniciativo same večine tako v sodelovanju z narodnimi skupnostmi. In to je velik izziv za naprej. Jaz mislim, da se da dosti narediti, ker tudi mislim, da večina ljudi, ki živi, seveda večine oziroma ne pripadnikov manjšin imajo veliko empatijo do narodnih skupnosti in želijo tudi oni sami izboljšavo na tem področju. O sami porabi jezika in o drugih listinah in dokumentih, so pa še dodatne težave, ker eno je govoriti in se sporazumevati v samem jeziku, drugo je pa dopolniti določene dokumente, tekste, tam je pa treba še večje kompetence v samem jeziku imeti, ampak to sem se vam hotel iskreno zahvaliti, ker vaše sodelovanje in vaše delo in vaša prisotnost spodbuja pozitivno ta način razmišljanja in ta način delovanja. Tako, da res upam, da bomo nadaljevali in z vami in z načrtom glede ukrepov Vlade Republike Slovenije, ki je potem na 2. točki. Hvala lepa.