Govor

Vlasta Nussdorfer

Lep pozdrav vsem zbranim tako seveda predsedujočemu in tudi bomo rekli sopredsedujočemu članu druge narodne skupnosti, italijanske!

Vesela sem, da ste tu poslanci in seveda, da je tudi na tej strani mize toliko zainteresiranih, kar kaže, da je tudi ta tema v slovenskem prostoru zelo pomembna. Ker ste pozdravili v obeh jezikih, bi lahko rekla, da tudi midva, torej z generalnim sekretarjem, sva ravno predstavnika, jaz s Primorske in kolega iz Lendave, kar pomeni, da sva prava tudi tu.

Torej, naše poročilo, ki ste ga očitno dobili čisto na začetku mandata, skupaj s čestitko, tisti, ki ste že bili v Državnem zboru, ste dobili prej, drugi pa seveda ob nastopu mandata. Seveda je to zajetno branje, jaz se tega zelo zavedam, vendar moram poudariti, da teh 425 strani letnega poročila ne predstavlja samo kritike. Pri varuhu smo se odločili in v zadnjih letih tudi pohvalimo, to se mi zdi zelo pomembno, kajti graje in slabih novic je kar preveč; tako tam, kjer kdo naredi napredek, je prav, da ga opaziš. In pri varuhu beležimo tudi odzive Vlade, odzive vseh služb, in tako lahko reakcijo na naša priporočila, tudi na zapise, ki jih podajamo med letom, takoj ocenimo in se na to tudi odzovemo.

Morda za uvod - seveda bom predstavila samo poročilo, ki se nanaša na ti dve narodni skupnosti, vendar za uvod je vseeno treba povedati, da pri varuhu prejmemo okoli 10 tisoč klicev ljudi, ki so v stiski, ki želijo nasvete, ki želijo pomoč in ki se obračajo k varuhu. Uvedli smo novost, in sicer, da sprejmejo tudi strokovni sodelavci tiste stranke, ki želijo že ustno izvedeti kaj več, to za nas seveda predstavlja dodatno delo, vendar se splača. Takih klicev je okoli tisoč 500 letno, kar je poglobljena razprava, pomeni, da se ljudje lahko obrnejo na nas neposredno, prihajajo tudi v našo službo. Seveda pa smo zelo dejavni tudi na terenu. Vsak mesec obiščemo eno od slovenskih občin. Ker je občin zelo veliko, si lahko predstavljate, da vseh še vedno nismo obiskali, kljub temu, da varuh deluje že toliko let, nekatere pa smo večkrat. In če lahko povem ravno za narodni skupnosti, da pazimo, da vsako leto poslujemo tako blizu ene kot druge, torej enkrat na Primorskem in enkrat v Pomurju. Ni nujno, seveda, da je to ravno dvojezična občina, vendar pazimo, da imajo možnost ljudje, ki bivajo v bližini, priti na pogovor. Takrat zagotovimo tudi prevajalca na naše stroške, to se mi zdi zelo pomembno. Tako imamo tudi za druge, gluhe, slepe in druge invalide pripravljene prostore in tudi možnosti, da komuniciramo z njimi.

V vseh teh letih, odkar sem varuhinja, moram reči, da vsako leto odpiramo več pobud po lastni presoji. Na začetku mandata sem bila vedno vprašana, ali dobivate samo pošto, in to, kar izveste, obravnavate. To ni res, in ravno vaše področje je tisto, kjer bi lahko v odsotnosti pošte, ker ljudje ne prihajajo s tega območja tako pogosto k nam, ne tožijo zaradi vsega, kar se jim dogaja, bi lahko bila naša dejavnost zelo majhna ali je sploh ne bi bilo. Vendar smo se odločili, da sami obiščemo oba kraja. Tako sem bila z namestnikom, ki je danes odsoten, zato ga ni tu, ki pokriva to področje, in strokovnim sodelavcem, torej svetovalcem varuha, na obeh območjih, tako nekatere od tu prisotnih tudi poznam. Šlo je za srečanje na Primorskem v Kopru in v Lendavi, kjer smo se pogovarjali, kako bi spodbudili, da bi ljudje pogosteje prihajali k varuhu tudi s temi težavami. Takrat sem slišala, da je tudi veliko napetosti, kdaj tudi sovražnega govora, kar je povsem nesprejemljivo, kajti varuh vseskozi opozarja na etiko javne besede. In če kdo, so zagotovo manjšine tiste v naši državi, ki so lahko osamljene, ki trpijo, ki si ne upajo zadev prijaviti. Zato že na začetku apeliram na vse prisotne, da če zaznajo karkoli, sporočijo, tudi če varuh ne more reagirati, ker gre za zasebni sektor, za katerega nismo pristojni. Svetujemo, kako se odzvati v takih primerih, in če pride do reakcije države, potem je podana tudi naša pristojnost. Najpogosteje kršeno - prej sem omenila, koliko klicev, prav je, da povem, da dobimo okoli 16 tisoč dokumentov, da obravnavamo okoli 4 tisoč resnih pobud in da državi vsako leto napišemo med 70 in 100 priporočil. Na ta priporočila, kar je tudi zelo pohvalno, in upam, da bo tudi sedanja Vlada prevzela to, kar je storila prejšnja, na vse to se odzove Vlada, tako z odzivnim poročilom, v zadnjem času pa celo s polletnim; to se mi zdi zelo pomembno. Začenjamo tudi delo srečanja s pristojnimi ministri, ravno jutri prihaja ministrica za pravosodje. Torej, vsa ta srečanja in srečanja z nevladnimi organizacijami nam dajo dober vpogled v sliko v državi. Na zunanjih poslovanjih letno sprejmemo okoli 400, s svojimi sodelavci, 400 ljudi, seveda jih pa veliko pride tudi k nam na Dunajsko 56 ali kličejo na brezplačno telefonsko številko.

Če se sedaj osredotočim na kršitve, naj samo povem, da smo uvedli tudi nov sistem spremljanja kršitev človekovih pravic, torej, katere so kršene in kdo jih je kršil. Lahko ugotovim, in to sem v uvodu že navedla, da je dobro upravljanje tisto, ki bi se ga morali zlasti zaposleni v državni upravi, v vseh službah, še bolj zavedati. Dobro upravljanje je tisto nekaj več, ne narediš samo, kar piše v 4. členu, v osmem odstavku, peti alineji, in to preveriš in rečeš, vse sem naredil tako, kot je prav, narediš nekaj več in to ljudem veliko pomeni. Včasih pomeni veliko že opravičilo. Ljudje se tega bojijo, mislijo, da sledijo sankcije, denarne, odškodnine, in zato raje ne priznajo krivde, vendar zdi se mi, da včasih ljudje rabijo zelo malo, pogovor, opravičilo, izboljšavo nekih odnosov. In zato smo kot prvo izpostavili kršitev dobrega upravljanja.

Zdaj bom prešla na nekaj strani, samo 8 je strani od 425, ki so namenjene obema narodnima skupnostma. Tu lahko vidite, in sicer zaradi romske problematike, ki spada tudi na to območje, da je utemeljenost pobud zelo velika, večja od povprečne, vendar veliko jih je res zaradi kršitev na romskem področju. Za področje narodnih skupnosti v našem poročilu bi še posebej izpostavila, da smo poročali na strani 122 o ohranjanju kulturne dediščine italijanske narodne skupnosti. Tu smo zapisali, da bi bila omemba avtohtone italijanske narodne skupnosti v Sloveniji v Odloku o razglasitvi tradicionalnega pridelovanja morske soli za živo mojstrovino državnega pomena primer pozitivnega ukrepa države, namenjenega ohranjanju pomembnega elementa identitete narodne skupnosti. Tovrstni ukrep bi vsekakor pomenil varovanje pravic narodne skupnosti. Takrat se je tudi bivši poslanec zelo pozitivno odzval, me je poklical gospod Battelli in je rekel, da je to lep primer, ko se je varuh odzval na nekaj, kar bi lahko seveda država tudi naredila. Obravnavali smo dopis predsednika Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti, ki je bil kritičen do izhodišč programskega poslovnega načrta za leto 2018 za RTV Slovenija za programe italijanske narodne skupnosti. Pobudnik je menil, da ta izhodišča pomenijo neposredno in očitno kršitev ustavno določenih pravic. Varuh je menil, da zaradi zmanjšanja števila zaposlenih še ni moč neposredno trditi, da gre za tako kršenje človekovih pravic, vsekakor pa smo opozorili, da če bi to kršenje šlo na škodo narodne skupnosti, se lahko spet odzovejo in bomo to ponovno ocenili. Posredovali smo tudi za pridobitev odgovora Ministrstva za kulturo, kamor je eden izmed pobudnikov naslovil dopis, sicer zaradi položaja RTV programov za italijansko narodno skupnosti; odgovora, žal, ni dobil niti po štirih mesecih in pol, ga je pa prejel po posredovanju varuha, kar je vsekakor zelo pozitivno.

Nadalje smo sami - to je zelo pomembno, ne zato, ker bi nas kdo opozoril - na lastno iniciativo ugotavljali, kako gre v primeru poslovanja s potrošniki. Ali so vse to, kar ljudje ponujajo, in razne, čeprav zasebne najpogosteje integracije potrošnikov, ali je to tudi v prevodu v obeh jezikih, torej italijanskem in madžarskem. Tu smo celo pohvalili tržni inšpektorat. V treh letih je izpeljal zelo veliko akcij in v teh akcijah teh kršitev ni ugotovil, je pa pomembno, da deluje, da preiskuje, kajti tudi tisti, ki morda ni bil preiskan, bo ugotovil, da je celo lahko kršil, da ni uporabljal obeh jezikov, pa se bo izboljšal. Preverili smo tudi delo policije oziroma ga je tudi sama. Ugotavljali smo, koliko je bilo prijav kršitev, torej da bi policisti ravnali napačno, tudi tu ni bilo neupoštevanja predpisov o rabi italijanščine oziroma madžarščine. Preverili smo tudi poslovanje upravnih enot in smo se obrnili na Upravno enoto Koper in Upravno enoto Lendava. Tu moram povedati, da sta namestnik in svetovalec varuha osebno obiskala vse te enote, si tudi priskrbela, in seveda vse to je pomenilo, da so se zadeve precej izboljšale. Tudi pri poslovanju sodišč sta obe sodišči, v Kopru in Lendavi, sporočili, da ne zaznavajo slabih praks. Seveda pa si ne delam utvar, da se to kdaj ne dogaja. In ravno to je tisto, na kar bi vas rada ob koncu opozorila, da varuh lahko reagira na podlagi pobud, ki so konkretne, če so seveda anonimne, je malo težje, kajti pri anonimnih nimaš sogovornika in tudi varuh težko stoodstotno zatrjuje neko kršitev, vendar je pa lahko pokazatelj, da začnemo preiskavo na lastno pest, če dobimo zaznavo ali pismo, da je nekaj nepravilno. Torej zdi se mi, da ste na potezi tudi vi, tako oba poslanca, ki imata stik z vašimi predstavniki, kot seveda tudi tu očitno številni prisotni, ki jih zanimata ti dve temi, da nam pišejo. Seveda bomo, glede na prejete pobude ali glede na lastno zaznavo in tudi vaša opozorila, vsekakor reagirali. Sama kot varuhinja zastopam stališče, da je treba najbolj zaščititi najranljivejše v družbi, kajti tisti, ki so sami dobro podkovani, ki imajo denar za odvetnike, ki zmorejo na vsa pravna pota, si običajno sami pomagajo. V naši državi pa je tudi veliko - včeraj je bil svetovni dan revščine - takih, ki so revni, ki iz dneva v dan bijejo bitko za preživetje in včasih pozabljajo na svoje pravice. In če pozabijo nanje še uslužbenci državnih organov, potem lahko ugotovimo, da je teh kršitev veliko, pa o njih morda niti ne izvemo pri varuhu. Pozdravljam torej in sem vesela, da na prvi sklic take seje je ravno varuhovo poročilo obravnavano. S tem bi zaključila, kajti prepričana sem, da ste si poročilo natančno prebrali in da boste tudi debatirali, morda pa tudi še kaj vprašali. Hvala lepa.