Hvala lepa, predsedujoči.

Spoštovane poslanke in poslanci, ostali vabljeni, lep pozdrav tudi v mojem imenu!

Zadovoljen sem, da vam bom lahko danes iz prve roke posredoval informacije o tem, kakšno je resnično stanje na področju evropske kohezijske politike, te tako pomembne razvojne politike. Prav je, da o njej govorimo in si povemo, kje smo in kaj bomo storili, da se zadeve začnejo hitreje premikati.

Ob nastopu ministrske funkcije sem vedel, da področje, ki ga prevzemam, ni enostavno, saj sem ga spremljal tudi kot župan. Ne vem, ali veste, ampak kohezijsko politiko programskega obdobja 2014-2020 na evropskem nivoju ureja več kot 600 strani uredb, ki jim sledi več kot 5.000 strani izdanih smernic in navodil za izvajanje. K temu je treba dodati še nacionalno zakonodajo, kjer sicer nismo šli štet vseh strani, sem pa prepričan, da bi vsakdo, ki je v Sloveniji na kakršenkoli način vključen v to zgodbo, lahko potrdil, da je navodil in pravil za izvajanje veliko oziroma preveč. Samo organ upravljanja, torej Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo vodim, je izdala 16 različnih navodil ali priročnikov, 16! In lahko si samo mislite, koliko strani je to. Po mesecu in pol funkcije ministra mi ni težko priznati, da se z izvajanjem kohezijske politike v Sloveniji še vedno spoznavam. Že samo v nacionalnem okolju je to področje izredno zapleteno in povezano s številnimi drugimi področji, zato je izziv, ki je pred mano, velik. Praktično skoraj ni resorja, s katerim naša služba ne bi sodelovala in koordinirala različne nivoje izvajanja operativnega programa. Upravičencev pa je seveda tudi ogromno, več tisoč, in ravno z njimi, z vsemi vključenimi moramo premakniti naprej ta voz evropske kohezijske politike, če se lahko tako izrazim. Naša služba brez vseh, ki so vključeni v izvajanje, nima pomena. Pa vendar, vedno sem optimist in tudi tu trdno verjamem, da bomo uspešni.

Spoštovane poslanke in poslanci! Naj vas, pa čeprav le po sedmih tednih dela seznanim s podatki o izvajanju kohezijske politike programskega obdobja 2014-2020. Strinjam se z vami, da nas doseženi rezultati do novembra 2018 težko navdušijo, kljub temu pa ocenjujem, da je bilo kar nekaj narejenega, in da je izvajanje teče. Vzpostavljen je bil nacionalni zakonodajni okvir na strani SVRK, uvedba navodila in izvajanje, ministrstva so izpolnila predhodne pogoje za izvajanje, državni proračun tekoče izvaja plačila upravičencem za projekte, ki so bili potrjeni ali izbrani za sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike in izvaja povračila EU sredstev v nacionalni proračun, kjer se le ti odražajo kot prihodek EU. Sredstva evropske kohezijske politike so denar evropskih davkoplačevalcev, torej denar nas vseh. Verjamem, da je transparentna poraba teh sredstev v prvi vrsti interes slovenske javnosti, ki zahteva točne in preverljive podatke o stanju in porabi evropskega denarja. Transparentnost lahko zagotovimo le z revizijsko sledjo, ki omogoča podajanje zanesljivih informacij o doseženih rezultatih in upravičenosti porabljenega denarja. In s tem spoštovanje poslanke in poslanci, se navezujem za izjavo člana evropskega računskega sodišča, gospoda Jereba, da Slovenija v četrtem letu izvajanja tekočega finančnega okvira ni porabila nobenih sredstev iz evropskih strukturnih investicijskih skladov. Prepričan sem, da bo ta vidik Evropskega računskega sodišča, njegov član gospod Jereb, podrobneje pojasnil v Državnem zboru. Kljub temu mi dovolite, da povem na to temo nekaj pojasnil. Ker gospod Jereb v svojih prvih izjavah ni pojasnil njihovega konteksta, zato so izpadle izjemno zavajajoče. Torej, računovodski izkazi, ki so podlaga za letno poročilo za leto 2017 Evropskega računskega sodišča zajemajo izdatke, ki so nastali v drugem računovodskem obdobju. To je od julija 2015 do junija 2016. Slovenija v tem obdobju še ni imela niti akreditiranega sistema izvajanja, ki bi omogočil pošiljanje zahtevkov na evropsko komisijo, posledično porabe evropskih sredstev v tem obdobju res še ni bilo oziroma je ni bilo, je ni moglo biti. Naj ponovim, gre za obdobje do junija 2016. Sistem izvajanja je Slovenija akreditirala v decembru 2016 in v Bruselj tudi poslala prve zahtevke za plačilo. Slovenija je tako v letu 2016, torej šele v tretjem obračunskem obdobju prvič potrdila upravičeno porabo izdatkov kohezijske politike in programskega obdobja 2014-2020. V letu 2017 je izvajanje steklo, kar se je odrazilo v višini porabe iz nacionalnega proračuna poslanih zahtev na evropsko komisijo in plačilih v Sloveniji. Kohezijska politika se izvaja v okviru in po pravilih slovenskega proračuna. Podatke o višini porabe sredstev kohezijske politike so ne nazadnje tudi sestavni del zaključnega računa proračuna. Transparentnost in zagotavljanje revizijske sledi sta tudi ključni del e-kohezije, ki jo je uvedlo programsko obdobje 2014-2020. S tem delom torej, z informacijskim sistemom, ki se v Sloveniji imenuje EMA, ECA in MFRAC, skupaj pa informacijski sistem za izvajanje kohezijske politike v Republiki Sloveniji imamo težave.

Spoštovani! Kot poznavam v zadnjih tednih ključni razlog za težave in aktualno stanje izvirajo predvsem iz preteklih strokovno nepremišljenih odločitev v neprepoznani pomembnosti informacijskega sistema in netransparentnem vodenju tega področja. Če te težave prevedemo v denar, predstavljajo 186 milijonov evrov razkoraka, torej sredstva, ki so jih upravičenci iz državnega proračuna že prejeli za izvajanje projektov, ne moremo pa jih še potrditi Evropski komisiji in povrniti iz evropskega proračuna. Pa vendar, informacijski sistem ni edini razlog za to, da me doseženimi rezultati ne navdušujejo. Delež realizacije po že sklenjenih pogodbah, po ministrstvih znaša komaj dobrih 21 %. Torej, prepočasi poteka tudi izvajanje projektov na terenu, kot lahko podrobno preberete v gradivu, ki smo ga pripravili in podrobneje orisuje stanje, ki ga imamo na področju izvajanja kohezijske politike.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Predlog za pospešitev izvajanja je dobrodošel in osebno si bom prizadeval, da bo napredek viden ter da boste poslanci seznanjeni z napredkom in merljivimi rezultati. Toliko z moje strani za uvod.

Z menoj je še direktorica organa upravljanja gospa Mateja Mahkovec(?) in mag. Bojan Suvorov, kateremu verjamem, da bomo našli ustrezne odgovore za vsa vaša vprašanja. Hvala.