Najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani minister z ekipo, prav lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu!

V Slovenski demokratski stranki smo sklicali izredno sejo s Predlogom priporočila v zvezi s črpanjem evropskih kohezijskih sredstev finančne perspektive 2014-2020, z enim ključnim razlogom, in to je, ker ocenjujemo, da je trenutno stanje na področju črpanja evropskih sredstev izjemno slabo, imenovali smo ga kar katastrofalno, ker dejansko številke, glede na to, kje se v perspektivi nahajamo, bi morale biti v danem trenutku že bistveno drugačne.

Naj uvodoma pojasnim nekaj osnovnih zadev.

Zdaj vemo, da imamo v finančni perspektivi 2014-2020 na voljo okoli 3,1 milijarde evrov sredstev, od tega zahodni kohezijski regiji pripada okoli 850 milijonov evrov, vzhodni Sloveniji nekaj čez 1,3 milijarde evrov, obema regijama skupno še nekaj čez 900 milijonov evrov, imamo pa na voljo tudi okoli 100 milijonov evrov iz programa evropskega teritorialnega sodelovanja.

Služba Vlade za razvoj in kohezijsko politiko je konec meseca septembra objavila sledeče podatke: da je bilo do danes dodeljenih sredstev preko izdanih odločitev o podpori v višini 2,1 milijarde evrov, pogodbeno vezanih sredstev je nekaj čez 2 milijardi evrov, izplačil iz proračuna Republike Slovenije je bilo nekaj čez pol milijarde evrov, danih zahtevkov za izplačilo iz proračuna EU pa nekaj čez 300 milijonov evrov. To so podatki na dan 30. 9. 2018, kar seveda pomeni, glede na naše dane zahtevke, da smo nekako počrpali do sedaj 10 % sredstev, ki jih imamo dejansko na razpolago, vemo pa, da smo že na koncu petega leta obstoječe finančne perspektive. Ob teh podatkih smo lahko žalostni in tudi upravičeno zaskrbljeni, kajti zavedamo se, da so to dejansko naša edina razvojna sredstva, ne samo za državo, tudi za občine, kar velikokrat tudi izpostavljamo. In poslanci, ne nazadnje, verjamem, da smo vsi veliko na terenu, in to je tisto, kar je tudi ključno s strani predstavnikov občin, da se vprašanja nanašajo na posamezne problematike, vezane na črpanje sredstev, zakaj ni razpisov, zakaj se toliko časa čaka na posamezne razpise. To je dejansko velik problem, če vemo, da so to edina sredstva, ki jih kot država, bom rekla, v večji meri za investicije imamo.

Naš namen, vseh nas tukaj, mora biti, da tudi v tej obstoječi finančni perspektivi počrpamo prav vsa sredstva. Zavedamo se, seveda, da imamo ne zgolj do leta 2020, ampak še dodatna tri leta časa, da to izpeljemo, ampak kakorkoli, dejstvo je, da do danes smo sredstev počrpali zgolj 10 %.

Da je črpanje slabo, je opozoril tudi član Evropskega računskega sodišča, gospod Samo Jereb, ob predaji letnega poročila Računskega sodišča za leto 2017, ki je ob tem tudi pojasnil, da je Slovenija ena od desetih držav, ki lani, to je v četrtem letu izvajanja tekočega finančnega okvirja, ni porabila prav nobenih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Če pogledamo skupno porabo, je Slovenija med najslabšimi petimi državami članicami glede črpanja sredstev, na kar nikakor ne moremo biti ponosni.

V Slovenski demokratski stranki si seveda želimo, da se ta situacija izboljša, da se stanje na področju črpanja izboljša. Zakaj? Kot že rečeno, zavedamo se tega, da so to pogosto edina razvojna sredstva, ki jih država in predvsem lokalne skupnosti imamo. Zato moramo biti pri črpanju sredstev bistveno bolj aktivni. In tisto, kar je ključno, osnovni namen evropskih sredstev je, da zmanjšamo razlike med regijami. Vemo, da imamo v Sloveniji katastrofalno velike razlike v razvitosti posameznih območij. Žal se skozi leta te razlike ne zmanjšujejo in ravno zaradi tega je še toliko pomembneje, da dejansko denar, evropska sredstva, namenimo tja, za kar so prvenstveno namenjena, s ciljem, da te razlike med posameznimi regijami zmanjšamo.

Zaskrbljenost nad preslabim, počasnim črpanjem so izrazili številni slovenski župani. Verjamem, da bo predstavnik Skupnosti občin Slovenije te stvari bolj verodostojno sam predstavil. Seveda tisto, kar pa je ključno in česar se dejansko bojijo, da na koncu sredstev ne bomo počrpali in jih bomo s tem tudi izgubili.

O uspešnosti občin, vemo, nekatere so bolj uspešne, druge manj. Imamo občine, ki so počrpale več kot 1.000 evrov na posameznega prebivalca, na občana, in imamo občine, ki pa niso počrpale nič evropskih sredstev. Za uspeh ali neuspeh je verjetno tu več različnih dejavnikov.

Še zadeva, na katero tudi želimo opozoriti in ki se je bojimo, in sicer to, da če ne bomo pospešili črpanja evropskih sredstev, dejansko v prihodnji perspektivi ne bomo več neto prejemniki. Kar pa pomeni, da bomo v evropski proračun dajali več denarja, kot pa iz njega prejeli, kar je za nas seveda izjemno slabo. Mi moramo ohraniti status neto prejemnice iz evropskega proračuna, žal pa v danem trenutku za ostalimi neto prejemnicami v EU bistveno zaostajamo. Če zdaj to naše trenutno finančno obdobje 2014-2020 primerjamo s staro finančno perspektivo 2007-2013, lahko vidimo, da smo nekako v istem obdobju takrat počrpali že okoli 30 % finančnih sredstev, in to kljub dejstvu, da smo bili takrat še na nek način na tem področju novinci. In tudi to je nek jasen signal, da nekaj na tem področju ne štima in da je treba zelo hitro te stvari tudi urediti. Črpanje evropskih sredstev spada pod okrilje Službe Vlade za razvoj in kohezijo, ampak, kot že velikokrat izpostavljeno, to seveda ni stvar enega ministrstva, dejansko mora biti to prioritetni plan, prioritetni projekt celotne Vlade in tudi vseh ministrov. Verjamem, da je dostikrat zelo zahtevno doseči, recimo, medresorske dogovore, da je tu veliko težav, sploh sedaj, ko imate zelo veliko koalicijo, je še toliko težje, ampak tu politika ne sme biti prioriteta, tu mora biti naš cilj, da evropska sredstva, ki jih imamo na voljo, tudi 100 % izkoristimo in počrpamo. In na ta način tudi apeliram na vas, prioriteta Vlade številka ena je, da se nekaj na področju evropskih sredstev bistveno premakne. S tem namenom smo tudi sklicali to izredno sejo, in sicer z enim priporočilom, kjer Vladi Republike Slovenije predlagamo, da v roku 30 dni pripravi načrt pospešitve črpanja sredstev evropske kohezijske politike in nam ga predstavi v Državnem zboru Republike Slovenije. Glede na to, da verjamem, da se zavedamo, kako pomembna so ta sredstva, in verjamem, da si nihče od poslancev ne želi, da tega ne bi počrpali do popolnosti, seveda računam, da bo danes to priporočilo tudi sprejeto. In se veselim trenutka, ko bomo imeli pred sabo konkreten načrt celotne Vlade, ne zgolj enega ministrstva, kaj bo na tem področju naredila.

Toliko. Hvala za besedo.