Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani minister, državna sekretarka, vsi sodelavci, sodelavke.

Tudi z moje strani sprva čestitke vsem, ki ste bili izvoljeni v Državni zbor. In vesel sem, da je ta seja komisije bila tako hitro sklicana, ker smo dejansko v zadnjem obdobju opažali, da se ni več toliko vsebinsko razpravljalo. To zdaj lahko tolmačimo kot nekaj pozitivnega, ker ni več problemov, ampak jaz mislim, ne glede na razvoj znotraj slovenske narodne skupnosti je zelo pomembno, da smo v stalnem dialogu tudi s komisijo, ki navsezadnje tako rekoč zastopala tudi parlament navzven v odnosu do slovenske narodne skupnosti. Jaz bi nadaljeval tam, kjer je kolega Marjan Šturm končal, namreč ta pojav, da je zanimanje za slovenski jezik, da raste in da je to vzdušje izrednega pomena. Bi pa seveda istočasno tudi – in to lahko kot župan še posebej opažam – tukaj opozoril na razkorak, ki ga pa tudi doživljamo, da je sicer veliko prijav, ampak da govorjena beseda dejansko po naših vaseh umira, po eni strani zaradi tega, ker so pač to v prvi vrsti otroci, ki imajo nemščino kot materni jezik doma v družinah in se v družinah ne govori več slovensko, po drugi strani pa predvsem tudi zaradi tega, ker imamo tam, kjer pač živi avtohtona slovenska narodna skupnost, dejansko močno odseljevanje naše mlade generacije v urbane centre, bodisi na Dunaj bodisi v Gradec. In to je ena izmed mojih prvih vsebinskih težišč, ki jih si moramo tako rekoč naložiti kot delo, da v pogajanjih v pogovorih z avstrijsko zvezno vlado dosežemo na tem področju korak naprej, namreč da zagotovimo tudi po evropskih pravilih pouk materinščine tudi v centrih, kot je to Dunaj, kot je to Gradec, Solnograd in tako naprej. Jaz mislim, da se moramo tega zavedati, da danes živi več mlajših na Dunaju kot doma, kjer smo naseljeni, in da moramo tem seveda se tudi prilagoditi in zagotoviti mlajšim družinam, ki pač zaradi gospodarskih, socialnih in drugih razlogov se osredotočijo na mesta, da tam pridobimo tudi možnost dvojezičnega pouka, se pravi tudi pouka v slovenščini, in da nismo zadovoljni s tem, da se tukaj nekje odvija takšen pouk na privatni, zasebni ravni, ker vsi vemo, otroka še mučiti potem popoldan, da gre nekje na Dunaj, v prvi okraj se učit slovenščine, to ni ravno spodbudno. Drugo je, da se bolj tako rekoč poveže ta mlajši rod tudi z Republiko Slovenijo, ker tudi sam opažam, imam dva otroka, ki študirata na Dunaju, da ni več tako rekoč živega stika, ni več odnosa do Slovenija, kjer pa živi večji del slovenskega naroda. In to je škoda. In to se potem kaže tudi glede prisotnosti naših študentk in študentov na vaših univerzah, ker jih skoraj ni. In tretji, zelo pomemben korak za prihodnost bo, da damo – in to bi tudi zdaj kot predsednik Alpsko Jadranskega centra za čezmejno sodelovanje izpostavil, ker sem vsakdan s ten soočen – da to čezmejno sodelovanje dobi še višjo kvaliteto, kot jo sicer že ima, ker v povezovanju regij lahko krepimo naše gospodarske strukture, lahko krepimo ta skupni kulturni slovenski prostor in lahko krepimo predvsem sožitje vseh, ki živimo tudi tukaj ob mejah, ki bi naj ne bile več, ki pa so, ki so vidne in ki jih mi seveda močno občutimo, ki smo župani, tudi v teh občinah ob naših mejah zaradi režima, ki ga si mi tako ne želimo. To, kar bi še posebno rad izpostavil, je pomembnost, da se, da pride tudi do novelizacije zakona, ki ureja odnose s Slovenci, ki živimo izven države Republike Slovenije, da končno omogočamo tudi infrastrukturalne projekte preko meja. Jaz sam sem to doživel, da smo otvorili v Globasnici dnevni center za invalide kot čezmejni projekt, ampak smo ga ustavili in so ga morali ustaviti zaradi tega, ker se seveda za slovenske ustanove, za slovenske institucije konča vse ob meji, ker tukaj ni zakonskih podlag, da lahko preko meja se povežemo. To povezovanje preko meja je pa že zaradi tega izrednega pomena, ker s tem dejansko krepimo tudi slovensko besedo v tem prostoru in se je treba tega zavedati, da smo vsi tudi slovensko govoreči župani tisti, ki zaščitimo jezikovno mejo v notranjosti Republike Avstrije. In to je po moji oceni izrednega pomena tudi za Republiko Slovenijo in seveda tudi izrednega pomena za sodelovanje med Avstrijo in Republiko Slovenijo.

S tem bi končal in se še enkrat zahvalil za to povabilo, predvsem tudi čestital ministru, ki je dejansko zelo aktivno začel obravnavati ta vprašanja. In zelo pomembno je in to smo pač v občinah navajeni, od govorjenja ni razvoja. Mi dejansko potrebujemo konkretne ukrepe, konkretna dejanja in jaz sem prav gotovo prepričan, da se bo to zdaj v prihodnosti dogajalo.