Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica. Spoštovani gospod minister, poslanke in poslanci, dame in gospodje.

Naj ob tako rekoč začetku vam zaželim vse najboljše v vašem novem mandatnem obdobju, da bi vaše delo koristilo Slovencem in Slovenkam tu in onstran meje. Kar se vaše opombe tiče glede avtohtone in neavtohtone manjšine, jaz bi rad opozoril to, Južni Tirolci tega pojma sploh ne poznajo, Južni Tirolci imajo jezikovna skupina, oni so jezikovna skupina Južnih Tirolcev. Meni se ta izraz dopade. A veste, zakaj? Gospod minister je govoril o tem, da je na Koroškem med 20 in 40 tisoč Slovencev. Tako je ocena. Jaz se s to oceno strinjam, ampak če bi vi ljudi vprašali, ali so Slovenci ali ne, potem bi tako rekoč najbrž ne rekli vsi, da so Slovenci. To se pravi mi imamo eno skupino ljudi, 40 tisoč ljudi, ki se zanima za slovenski jezik, ki koristijo strukture, manjšinske strukture, to pa ne pomeni, da so vsi avtohtoni koroški Slovenci. Nasprotno, pri prijavah mi imamo trenutno blizu 50 % prijavljenih k dvojezičnemu pouku, 80 % prihaja iz drugih okolij, mislim, takih, ki se vračajo, in in in. Tako da je v bistvu tukaj zelo problematično ta kategorizacija in moramo biti previdni. Jaz zdaj se ne bom opredelil za eno ali drugo varianto, ampak na ta problem sem hotel opozoriti.

Kar se tiče na Koroškem, lahko ugotavljamo, da je ta kompromis, ki smo ga sprejeli pred leti v zadevi dvojezične topografije, privedel do tega, da se je klima dejansko izboljšala, da imamo danes eno novo vlado na Koroškem, ki je načeloma naklonjena. In bi rad ugotovil, da je tudi v tem memorandumu, ki smo ga tedaj sprejeli, bilo zapisano, da bomo imeli en forum za dialog na deželnem nivoju. To se je uresničilo in mi imamo vsako leto dvakrat ali trikrat sejo tega dialoškega foruma, kar je izredno pozitivno, kjer so manjšinske organizacije zraven, politične stranke zraven in dejansko se tam lahko v enem sproščenem vzdušju stvari spreminjajo. Prispevalo je tudi to, da smo to, kar je v Sloveniji včasih privedlo do iritacij, ampak ta Koroška ustava izredno pozitivno vpliva, ker je prvič v zgodovini Koroške slovenska manjšina kot takšna imenovana in tudi zapisano, da se dežela prizadeva za ohranjevanje slovenskega jezika in slovenske kulture. To se pravi na tej plati v bistvu so premiki, ki so iz mojega vidika pozitivni, in je na nas, da bomo tako rekoč te efekte še poglobili in izboljšali. Seveda določene stvari še niso urejene, kot je minister pravilno ugotovil, časopis. Mi smo malo razvajeni, je tudi treba povedati, ker Republika Slovenija oziroma še Jugoslavija je dala 500 tisoč evrov za tiskane medije in v zadnjih 10 letih se je ta podpora s strani Slovenije znižala na 150-160 tisoč evrov z opcijo, da naj Avstrija prevzame večji del tega. Jaz se s tem absolutno strinjam, samo se ne strinjam s tem, da je bil pritisk izveden na nas, da naj se mi na Dunaju borimo za več denarja. Jaz bi si pričakoval, da Slovenija kot članica Evropske unije, Avstrija kot članica Evropske unije, da se usedeta skupaj in se domenita, kako bomo ta problem razrešili, ne pa tako rekoč, da se manjšina izrablja nekako kot eno sredstvo pritiska. Jaz mislim, mi smo s prejšnjo vlado bili že tik pred zdajci, da bi rešili ta problem, in jaz upam, da bomo zdaj, ko bomo imeli razgovor z ministrom, zunanjim ministrom, da bo to, da se bomo tam dogovorili za en res usklajen in konstruktivni pristop do avstrijske vlade, da ta problem dejansko razrešimo, pa tudi ta problem iz glasbene šole. Samo pri glasbeni šoli je tudi treba včasih malo povedati, da ni vse kriva samo avstrijska država. Včasih, a veste, če tam nastane dolg 50 tisoč evrov samo zato, ker niso plačali ene davke, ki so pa zakonsko predvideni, potem to ni samo država kriva, da jih potem zahteva, ampak je treba prej malo gledati. Ampak dobro, jaz mislim, da bomo te stvari tudi razrešili. Ampak, da bomo dimenzije videli, mi imamo trenutno na dvojezičnem Koroškem približno 500 učiteljev, dvojezičnih učiteljev, 240 oziroma 380 na osnovnih šolah, 100 na treh gimnazijah, potem imamo še nekaj na glavnih šolah oziroma na ovih(?) srednjih šolah. Če to preštejemo v denar, je to približno 500, a, je to 35 milijonov evrov. Če prištejemo še to, da ima Avstrija približno 25 ljudi nastavljenih na radioteleviziji, kjer imamo en celodnevni program, potem je to morda še premalo. Jaz se s tem strinjam, ampak ne moremo reči, da to nič ni. Mislim tukaj je že treba videti, zato moramo, ko se pogovarjamo z Avstrijci, dejansko tako rekoč govoriti o tem, kako skupaj razrešiti probleme. Jaz opozarjam to, kar sem slišal pri italijanskih kolegih, tudi pri nas je predsednik Računskega sodišča v enem privatnem krogu, kjer sem bil ravno, kjer sem bil prisoten, bom rekel, ko je meni rekel, ampak nekaj že veste, da ste vi zelo privilegirana manjšina in je ravno našteval te pavšalne okoli šolstva. To se pravi, jaz bi tako rekel, mi imamo en sistem, ki ni najboljši, pa tudi najslabši. Mislim, bodimo pragmatični in gremo v razreševanje teh vprašanj korak za korakom. In jaz mislim, da bomo potem tudi še ta odprta vprašanja razrešili. In nekaj tudi vedimo, ko je bila konfrontacija na Koroškem, je bilo 13 % prijavljenih k dvojezičnem pouku. Zdaj je konstruktivno vzdušje in je skoraj 50 % prijavljenih k dvojezičnem pouku. To govorim v bistvu za to, da je sožitje, konstruktivno sožitje nekaj važnega, nekaj pozitivnega in dajmo vsi skupaj prispevat k temu, da bo ta razvoj šel naprej.

Hvala lepa.