Hvala lepa za besedo.

Spoštovana predsednika, poslanke in poslanci, evropski poslanec, še posebej tudi evropska komisarka in vsi ostali udeleženci! Dovolite mi, da samo kratko komentiram to poročilo in oceno.

Najprej naj povem, da je Ministrstvo za zunanje zadeve že 12. septembra 2018 v javni izjavi pozdravilo nastop predsednika Evropske komisije, gospoda Junckerja, v Evropskem parlamentu. Pri tem se seveda zavedam, da takšna ocena stanja v Uniji vedno sproža različne interpretacije. Pa vendar, soglašamo in smo veseli njegove ocene pomena, ki ga ima Evropska unija za mir, stabilnost in napredek blagostanja v Evropi. Veseli nas tudi njegov poudarek, da je v tem predvolilnem obdobju, v katerega smo vstopili, treba posebno pozornost nameniti preseganju tistih razlik znotraj Unije, ki so neproduktivne in moteče, ter da je za državljane bistvenega pomena doseganje potrebnih dogovorov in izpolnitev danih zavez, kajti pretekli uspehi Evropske unije seveda ne jamčijo uspešne prihodnosti, če se za to ne bomo posebej zavzeli.

Dovolite mi še nekaj besed o tem, kako vidim nujno potrebo po dopolnjevanju notranje in zunanje politike znotraj Evropske unije. Namreč, zavedati se moramo ves čas, da notranja politika vpliva na zunanjo in obratno. Če notranje Evropa ni enotna, če ni čvrsta, če se ne modernizira, če ne zagotavlja miru, varnosti in nekega razvoja v smeri blagostanja, potem seveda Evropa tudi navzven ne more biti uspešen dejavnik v svetu, ne more biti konkurenčna, ne more biti prepričljiv partner, seveda tudi ne more zagotavljati sama sebi ustrezne varnosti. In obratno, če se Evropa obrača navzven, tako da, kot smo slišali, investira v področja, kjer je to potrebno, če pomaga drugim delom sveta, kjer je to potrebno, če izmenjuje znanja na področju znanosti, kulture in drugih področij, potem s tem krepi tudi svojo varnost, krepi tudi svoj razvoj, kajti potem je manj ilegalnih migracij, potem je več pozitivnega sodelovanja, večja možnost izvoza in podobno. Skratka, ta medsebojna povezava med notranjo in zunanjo politiko Evropske unije je ključnega pomena, zato je tako pomembno, da se zavedamo, da moramo krepiti to enotnost in usklajenost delovanja Evropske unije tako navzven kot navznoter.

Dovolite mi, da poudarim še neko pomembno, jaz bi temu rekel temo, ki se je verjetno pogosto premalo zavedamo - kaj nas v Evropi, v Evropski uniji, pravzaprav povezuje. Na splošno in nekoliko poenostavljeno bi rekel dve stvari: interesi in vrednote. Če rečemo, da so interesi tisto, kar je do neke mere pravzaprav objektivno dano, kar nas samodejno povezuje skupaj, pa vrednote niso tako zelo samoumevne. Denimo, interesi so ekonomski interesi, varnostni, obrambni. To je tisto, kar pravzaprav vse države članice Evropske unije avtomatično veže k skupnemu delovanju, ker smo samo tako lahko močnejši na ekonomskem področju ko tekmujemo s Kitajsko, ZDA in drugimi velesilami in deli sveta. Varnostno, seveda, smo močnejši skupaj, lažje skupaj preprečujemo terorizem ali pa zagotavljamo obrambo pred negativnimi vplivi iz okolja. In interesi so tisto kar nas, kot sem rekel, povezuje v veliki meri samodejno, kar je nek dejavnik, integrativni dejavnik znotraj Evropske unije, ki je zelo dobrodošel sam po sebi. Vendar ta dejavnik ni dovolj. Če ni tudi zavesti o vrednotah in če teh vrednot na katerih Evropska unija temelji ne udejanjamo zavestno in jih ne širimo med mlade, torej v družbi, tako da tudi prihodnje generacije se jih bodo zavedale, potem seveda interesi ne bodo dovolj. Govorim predvsem o vrednotah kot so človekovo dostojanstvo, kot je solidarnost, kot je strpnost in kot so vse tiste druge demokratične vrednote, ki jih zagotavljajo človekove pravice, vladavina prava in ne nazadnje tudi vse štiri in druge svoboščine, ki jih Evropska unija še posebej poudarja. In to pomeni, da se moramo vsak dan, tudi v Sloveniji, boriti in prizadevati, da ozaveščamo sami sebe, predvsem tudi naše najmlajše in druge, da bodo prispevali k tem vrednotam. Kajti to kohezivno tkivo ne bo živelo v zadostni meri, če ne bomo nekaj vsi storili zanj v vseh evropskih državah. In samo to bo pripeljalo do tega, da bo lahko Evropska unija uspešna.

Naj zaključim s tem, da seveda slovenska zunanja politika se bo tudi v prihodnje trudila, da bo seveda zagovarjala tako evropske vrednote kot interese, kot tudi slovenske specifične vrednote, interese, tiste, ki so pomembni še posebej za Slovenijo in jih lahko najbolje udejanjamo seveda tako znotraj Evropske unije kot tudi v določenih primerih, kjer nam ta priznava avtonomnost, sami.

Veseli me, in s tem bi želel tudi končati, da je v tem nastopu gospoda Junckerja bil dan tudi ustrezen poudarke tej zunanji skupni politiki, še posebej do Afrike, do drugih delov sveta s katerimi moramo vzpostavljati še bolj partnerske odnose, da bomo imeli tudi v Evropi več varnosti, da bomo lažje razvijali našo ekonomijo tudi z izvozom na te trge in da bo pravzaprav tako ta prispevek Evropske unije še bolj opazen v svetu, kajti prepričan sem, da to kar je dosegla Evropska unija v vseh teh desetletjih svojega obstoja, v zadnjem obdobju tudi skupaj s Slovenijo, je velik civilizacijski dosežek, ki ga moramo razvijati naprej in ne dopustiti, da bi nas razni radikalizmi in tako naprej razcepili in pravzaprav zapeljali nazaj v neslavno zgodovino. Tako da, hvala lepa komisarki za poročilo. Hvala lepa komisijama oziroma vsem članom in drugim prisotnim, da sem lahko na kratko pojasnil to stališče. Hvala.