Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem prisotnim tudi z moje strani!

Ena izmed nalog Komisije za nadzor javnih financ je tudi ta, da bedi nad smotrnostjo in gospodarnostjo ne samo porabe javnih financ, ampak tudi gospodarjenja s premoženjem države. In ko govorimo o premoženju države, pri tem seveda nimamo v mislih samo tistega, kar je otipljivo in očem vidno, pač pa se velik del premoženja države skriva tudi v stvareh, ki očem niso vidne. In v tem primeru danes bomo govorili o frekvencah, predvsem o frekvencah za mobilno telefonijo 5G, nove pete generacije, o področju torej, kjer države v okviru Evropske unije s posebno skrbnostjo, pravočasnim pristopom, gospodarnim ravnanjem in usmerjenimi postopki pridobivajo znatna sredstva od ponudnikov mobilne telefonije, predvsem generacija 5G, kar bomo videli tudi v nadaljevanju.

Zdaj imamo nek zakon, Zakon o elektronskih komunikacijah, ki v prvem odstavku 24. člena zelo lepo opredeljuje pomembnost tega državnega premoženja in pravi ta prvi odstavek: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Mislim, da kakšna dodatna razlaga glede tega ni potrebna, da vsi razumemo, za kaj gre. Da pa nekateri postopki, za katere smo bili seznanjeni iz medijev, govorijo o tem, da v primeru podelitve testnih frekvenc za mobilno telefonijo 5G brez razpisa ni bilo ravno tako, kot naj bi bilo v skladu s to usmeritvijo, o kateri govori zakon.

Danes bomo torej govorili o tem, ali se s tem premoženjem gospodari dobro, slabo ali se sploh ne gospodari; o tem, ali imajo pri dostopu do tega premoženja države, pri dostopu do frekvenc, predvsem v tem primeru do frekvenc za mobilno telefonijo 5G, vsi enake možnosti; o tem, ali so odgovorni v preteklosti naredili vse, tudi v skladu z evropskimi usmeritvami, z akcijskim načrtom, ki je verjetno vsem poznan, da bi mobilno telefonijo 5G na eni strani uvedli v skladu s časovnico, ki je bila nekako priporočena in sprejeta, kar pomeni, da bi te testne faze že morale biti za nami, in na drugi strani, ali so naredili vse, da bi preko razpisov pridobili ponudnike, ki bodo za to telefonijo na eni strani ponudili optimalne ali najvišje zneske, na drugi strani pa zagotavljali optimalne oziroma najbolj kakovostne storitve uporabnikom. Ali pa smo priče ravnanju, ki je daleč od tega, kajti podatki, ki jih bom kratko predstavil v nadaljevanju, govorijo o tem, da je na eni strani to področje v celoti nekako, kot se zdaj kaže, ko gledamo te kadre, kjer katerokoli pokrovko odpremo, molijo kadri SMC, Stranke modernega centra oziroma Stranke Mira Cerarja, ali je to področje torej nekako kot dedni fevd prevzela neka politična skupina, očitno ne z namenom, da bi se z njim gospodarilo čim bolje, čim bolj optimalno, da bi imeli uporabniki čim večje koristi od tega, davkoplačevalci pa preko plačil za frekvence največje koristi, pač pa zato, da bi bili zasledovani neki drugi cilji in ne interesi države in davkoplačevalcev.

Če kratko povzamem tisto, kar bom v nadaljevanju podrobneje predstavil, se je ta zgodba odvijala nekako takole. Najprej je ta resor prešel z enega ministrstva na drugo ministrstvo, potem se je dogajala neka kadrovska ekipacija, ki je trajala dolgo leto, z umestitvijo v že vnaprej izbrane kandidatke za direktorico AKOS, ker ti postopki kažejo, da je bilo že vnaprej znano, da bo gospa Tanja Muha direktorica, pri vseh natečajih in razpisih, in seveda z nadaljevanjem s podelitvijo teh frekvenc, kjer pa je zmanjkalo časa, da bi bili postopki do konca transparentni in da bi se izognili očitkom, ki smo jim priče danes in ki so utemeljeni. Kajti kljub prvotnim usmeritvam, da naj bi se to področje podelilo z javnim natečajem, z javnim razpisom, se je potem zgodila neka sprememba v tej časovnici, odstop predsednika Vlade 14. marca, zmanjkalo je časa in seveda so se potem vsi ti postopki odvili tako, kot smo lahko tudi prebrali v medijih. Na spletni strani agencije imate še danes objavljeno strategijo, ki sploh ne bi smela biti objavljena, ker ne velja, ker nima soglasja Vlade in tako naprej. No, in ko je pač ta zadeva nekako prišla v javnost, je bil prvi odziv vseh vpletenih, nekdanjega ministra za javno upravo, gospoda Koprivnikarja, nekdanjega podpredsednika Vlade Mira Cerarja, da je pač vse okej in da s temi postopki ni nič narobe. To smo poslušali dva dni nazaj in dan nazaj oziroma včeraj pa je dal odpoved na BTC in družba BTC je vrnila frekvence. Zakaj, se vprašam, če je bilo vse okej, ni nobenega razloga. Če je nekdo prepričan v svoj prav, bo na tem svojem prav vztrajal do konca, ker sicer dela škodo sebi in vsem ostalim. Torej, očitno ni bilo vse okej. Očitno pa je to poskus, da se tem postopkom ne pride do dna oziroma da se ne razišče še vsega ostalega, kar se na področju podeljevanja frekvenc dogaja v zadnjih letih, to je samo vrh ledene gore na tem področju. Očitno je neka struktura med seboj povezanih ljudi uzurpirala to agencijo za neke druge interese in ne splošne interese in koristi, zaradi tega imamo škodo vsi, davkoplačevalci, uporabniki storitev, tisti, če hočete, ki ne morejo poslušati nekega radia v nekem Podbrdu, kjer je baje 700 prebivalcev, kjer so proste frekvence in ni mogoče tega stanja urediti, ker drugih možnosti nimajo; in radijski operater že leta in leta prosi, da bi se te stvari uredile. Se pravi, na eni strani ni formalnih osnov za to, da se uredijo podelitve prostih frekvenc, ker »ni strategije«, pod narekovaji, na drugi strani se pa dogajajo postopki mimo vseh veljavnih aktov, če je to seveda v interesu v tem primeru ne posameznika, ampak skupine medsebojno povezanih ljudi. V kazenskem pravu - jaz ne govorim, da gre za to v tem primeru, ampak v kazenskem pravu obstaja pojem kriminalna združba. Pa se dostikrat lovi kriminalce, katerih doseg je nekaj 10 tisoč evrov, ne pa nekaj 10 milijonov evrov.

Torej, zato da se je pač ta postopek izpeljal tako, kot se je, je bil prvi pogoj ustrezna kadrovska ekipacija, tako na ministrstvu kot na AKOS. Že prej sem omenil, da se je najprej spremenilo zakon, to je bilo julija 2016, ko je ta resor prešel z enega ministrstva na drugega, v konkretnem primeru na Ministrstvo za javno upravo z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. In mesec za tem je 19. avgusta 2016 Svet Agencije za komunikacijska omrežja in storitve objavil javni natečaj za imenovanje direktorja agencije. In na ta natečaj se je prijavila tudi sedanja direktorica Tanja Muha. Politični profil gospe je stranka SMC, zastopnica v Svetu Četrtne skupnosti Šmarna gora. Natečajna komisija je takrat odločila, da gospa Muha ne izpolnjuje vseh pogojev za imenovanje, manjkale naj bi predvsem izkušnje z vodenjem primerljivega števila zaposlenih in upravljanja s tolikšnimi sredstvi, kot jih ima na voljo AKOS. Na odločbo se je pritožila, dala je zadevo na sodišče, kljub temu, da sodni postopek ni bil ovira ponovitvi razpisa, se to ni zgodilo, sodišče je kasneje tudi njeno pritožbo zavrnilo. In v tem vmesnem času oziroma konkretno 19. oktobra, se pravi, dva meseca zatem, je Vlada na predlog takratnega ministra, gospoda Koprivnikarja, za v.d. direktorice AKOS imenovala, verjetno veste, koga - gospo Tanjo Muha. Zakon pa določa, da mora tisti, ki je imenovan za vršilca dolžnosti, izpolnjevati enake pogoje, kot jih mora izpolnjevati nekdo, ki je imenovan za direktorja; temu v tem primeru ni bilo zadoščeno. In jaz verjamem, da se je gospod Koprivnikar tega zavedal.

Pet dni kasneje, po tem imenovanju gospe Muha za v.d. direktorice AKOS 19. oktobra 2016, in je to bilo 24. oktobra 2016, so člani Sveta AKOS za novega predsednika imenovali Aleša Ivkovića. Politični profil gospoda Ivkovića je SMC, kandidiral je na listi te stranke za poslanca v kranjski volilni enoti. Poleg tega je bil do maja 2017 tudi predsednik lokalnega odbora stranke SMC v Kamniku. Zakon v 176. členu jasno določa nezdružljivost in ena izmed ovir pri imenovanju v Svet AKOS so tudi člani organov političnih strank, kar je gospod Ivković v tistem obdobju bil. Se pravi, da ne bi smel biti na podlagi določb zakona v ta Svet AKOS sploh imenovan. Tja je bil verjetno imenovan z določeno usmeritvijo oziroma nalogo, predvidevam, da takratnega ministra, kajti aprila 2017 oziroma konec marca 2017 je gospod Ivković ustavil postopek javnega natečaja za imenovanje direktorja agencije in napovedal nov javni natečaj. Kot razlog je bila ta tožba, glede katere bi se lahko taka odločitev sprejela že pol leta prej.

18. maja 2017, to je bilo kak mesec zatem, ko je bil ta postopek ustavljen, pa je Vlada na predlog takratnega ministra, gospoda Koprivnikarja, s položaja generalnega direktorja Direktorata za informacijsko družbo razrešila gospoda Marjana Turka in za vršilca dolžnosti imenovala gospoda Bojana Križa. Politični profil - mimogrede, to področje pač sodi pod ta direktorat, področje AKOS -, politični profil gospoda Križa je Stranka modernega centra oziroma Stranka Mira Cerarja, na volitvah je kandidiral za poslanca v prvi volilni enoti na listi te stranke.

No, in čez mesec dni po tej kadrovski spremembi, ko je bil ekipiran direktor Direktorata za informacijsko družbo, je bil objavljen 30. junija javni natečaj za imenovanje direktorja AKOS. Na tega se je prijavila gospa Tanja Muha. Tokrat je natečajna komisija ugotovila, da pa gospa Muha izpolnjuje pogoje. Se pravi, po slabem letu dni neizpolnjevanja pogojev se je ta odločitev spremenila. Zdaj, ali je temu pripomoglo to, da je kot v.d. direktorice vodila AKOS toliko časa ali kaj drugega, ni pomembno. Vsi ti dogodki normalno razumskemu človeku povedo samo eno - gospa Tanja Muha je bila izbrana vnaprej, ker se je formalno zapletlo in ker nekateri v natečajni komisiji so delali očitno strokovno in neodvisno, je bilo treba izpeljati vse ostale postopke zato, da je lahko do tega položaja tudi prišla. Kajti vmes se je spremenil tudi zakon na pobudo gospoda Koprivnikarja in direktorico je predlagal gospod Koprivnikar, po prejšnjem zakonu je bilo predlagateljstvo na svetu agencije. In gospa Tanja Muha je bila za direktorico AKOS imenovana 7. novembra 2017.

V tej kadrovski shemi velja omeniti še gospoda Aleša Lipičnika, ki je bil v Svet za radiodifuzijo - in je tudi predsednik Sveta za radiodifuzijo - imenovan 22. 3. 2017. Tudi njegov politični profil je stranka SMC, Stranka modernega centra. Kandidiral je za župana Kamnika na listi stranke SMC. Torej, jaz mislim, da ti podatki o tem, kako se je ta postopek odvijal, kažejo na to, da je bilo na eni strani potrebno ustrezno kadrovsko ekipirati to področje, na drugi strani pa z vsemi temi mehanizmi omogočiti, da se za direktorja AKOS imenuje nekoga, ki očitno ni izpolnjeval niti pogojev, da bi bil lahko na to mesto imenovan.

Tisto, kar je najbolj pomembno pri tej zgodbi, pa je to, da se je izgubilo praktično leto dni časa, leto dni se je kadrovalo in na silo ekipiralo neko ekipo na AKOS z nekim določenim ciljem, ki ga sledimo zdaj v teh dneh, namesto da bi minister kot odgovoren za to področje storil vse, da bi sledil akcijskemu načrtu, kajti nekatere druge države, ki so te postopke glede podeljevanja testnih frekvenc za mobilno telefonijo 5G izpeljale v letu 2017 in izpeljujejo zdaj v tem letu, bodo nekje od naslednjega leta naprej pripravljene na podelitev teh frekvenc. Kar se nas tiče, pa očitno do leta 2021 še ne. Tako je škoda že zaradi tega velika, ne gre samo za opustitev dolžnega ravnanja in dolžne skrbnosti, ampak gre tudi za neposredno škodo, ki je tudi, po moji oceni, izmerljiva. Zdaj seveda ta del, kadrovski, se ne bi zgodil, če se ne bi vzporedno dogajali tudi vsebinski nastavki za to, da je lahko prišlo do podelitve teh koncesij brez razpisa, teh testnih koncesij za mobilno telefonijo 5G brez razpisa, tako kot je prišlo.

13. aprila 2017 je takratni minister, gospod Koprivnikar, predlagal novelo Zakona o elektronskih komunikacijah, ki jo je Državni zbor s podporo koalicijskih strank Mira Cerarja, Desusa in Socialnih demokratov tudi sprejel sredi leta 2017, začela je veljati 11. 8. 2017, kjer je v 53. členu bilo določeno, da se to testno obdobje, ki je prej znašalo tri mesece oziroma 90 dni, podaljša na tri leta, s treh mesecev na tri leta. Utemeljitev, če jo kratko povzamem, ki je bila takrat posredovana ob obrazložitvi tega člena zakona, zakaj do tega prihaja, je bila v tem, da »je trenutno v planu projekt za testiranje 5G tehnologije v okviru 5G iniciative, ki jo je objavila Evropska komisija, v okviru katere je iz akcijskega načrta 5G za Evropo izhaja, da želi Evropska komisija promovirati zgodnja testiranja in finančno podpreti vse 5G javno-zasebne partnerske projekte, ki naj bi pričeli s preliminarnim testiranjem v letu 2017 oziroma 2018, pri čemer je predvideno trajanje teh evropskih razvojnih projektov in testiranje tehnologije v okviru teh projektov za daljše časovno obdobje okoli treh let oziroma do konca leta 2020.« To ne drži. To ne drži - akcijski načrt tega ne določa, ampak govori, če lahko tudi tu preberem: »Komisija bo sodelovala z državami članicami in zainteresiranimi stranmi sektorja, da bi na prostovoljni osnovi določili skupni časovni okvir za zagon zgodnjih omrežij 5G do konca leta 2018.« Za zagon. Prej sem povedal, da nekatere države so to tudi že storile, nekatere že celo podelile koncesije za 5G omrežja in zanje iztržile znatna sredstva, ker naj bi temu zagonu do leta 2020 sledil zagon popolnih komercialnih storitev.

Drugi del, ki je bil pomemben pri postopku podelitve te koncesije, je bil ta, ki sem ga že omenil, spremenil se je 181. člen zakona, kjer je pristojnost za predlaganje imenovanja direktorice AKOS bila iz sveta agencije prenesena na ministra. In spremenil se je še en člen, ki zagotovi nadaljevanje dela direktorju oziroma v tem primeru direktorici, če bi bila slučajno razrešena, ki ji omogoča, da lahko dela v agenciji še naprej. Tako bi se reklo, po domače povedano, nima se česa bati, tudi če bo ugotovljeno, da je kaj narobe, bo lahko tam delala še naprej - tako jaz razumem ta signal -, če bo seveda delala tisto, kar bo naročilo s strani ministra za javno upravo.

Zanimivo je tudi v tej časovnici, da je 3. oktobra 2017 minister oziroma njegovo ministrstvo posredovalo AKOS strateške usmeritve glede izvedbe javnega razpisa prostih radijskih frekvenc. In da je na podlagi teh usmeritev vse tudi potekalo v tej smeri, da bo do tega razpisa prišlo. 7. marca 2018 je bil objavljen nek posvetovalni dokument glede načina izvedbe dražbe, kjer je bil zelo kratek rok sicer za pripombe, par dni, pet dni, vendar potem do tega ni prišlo. Potem vemo, kaj je sledilo - neposredna dodelitev družbi BTC in trem ostalim konkurentom. Zakaj - zaradi tega, ker je 15. oziroma 14. marca odstopil predsednik Vlade Miro Cerar. Se pravi, ta časovnica se je porušila, vedelo se je, kaj bo sledilo. Časa za razpis koncesije več ni bilo. In stvari so se odvijale potem tako, da je 6. aprila AKOS oziroma gospa Tanja Muha objavila osnutek strategije upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom, kjer je v nasprotju z zakonom, ki določa 30 dni za pripombe, bil dan rok 16 dni, do vključno 22. aprila. Konec aprila, dva dni zatem, je bila podeljena, kolikor smo lahko zasledili, že prva frekvenca družbi BTC in vse ostale potem kasneje 28. maja. Zanimivo pri tem je, da pripombe na ta osnutek strategije niso bile javno objavljene vse do julija. Se pravi, skoraj dva meseca po tistem, ko so bile podeljene te prve testne frekvence za mobilno telefonijo 5G, se je lahko javnost seznanila, kakšne so bile pravzaprav pripombe glede tega dokumenta.

Tisto, kar je pa najbolj sporno v tej zgodbi, je pa po moje sledeče. Zakon o elektronskih komunikacijah določa v tretjem odstavku: »Z radiofrekvenčnim spektrom Republike Slovenije na podlagi javnega pooblastila upravlja AKOS in pri tem upošteva strateške usmeritve ministrstva ter strateške dokumente Republike Slovenije in Evropske unije. Agencija pripravi najmanj triletno strategijo upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom in jo predloži v soglasje Vladi. Po pridobitvi soglasja agencija strategijo objavi na svojih spletnih straneh.« Na spletni strani agencije je bila 16. julija objavljena tale strategija, s pripisom, da je v medresorskem usklajevanju, da so k njej dala soglasja vsa ministrstva, razen Ministrstva za kulturo. Strategija torej ne velja. Ne velja, ker nanjo soglasja Vlada ni dala. Torej, ne bi smela biti niti objavljena na spletni strani AKOS, ker je to zavajajoče. Pod črto, te frekvence so bile dodeljene mimo veljavne strategije, ker je ni. Je ni. Ta strategija, ki je tam objavljena, je »non paper« dokument, je še vedno osnutek. Jaz verjamem, da vsi, ki so pri tem postopku sodelovali, vse to dobro vedo in se tega zelo dobro zavedajo.

Še eno stvar je treba poudariti. Ko je bilo vprašanje, zakaj tri leta, konkretno, glede mobilne rabe 5G tehnologije družbi BTC je bil odgovor, zaradi trajanja evropskega razvojnega projekta InnoHPC Interreg, za katerega beremo na spletni strani, da se zaključi drugo leto 30. junija, 30. junija 2019. Zakaj torej podelitev te testne koncesije za daljše obdobje, zakaj za tri leta? Verjetno je razlog tudi v tem, glede na to, da nekateri, ki so posredovali pripombe na strategijo, odgovora niso dobili, kaj bo s podelitvijo, ko bo do razpisa prišlo. Ali se bo to testno obdobje oziroma tiste družbe, ki so jim bile podeljene testne frekvence, ali bodo imele prednost pri dodelitvi. Tega odgovora nikjer ni bilo zaslediti. In verjetno je odgovor v tem vprašanju. Če bi ta postopek tekel na tak način, je nesporno, da tisti, ki je dobil testno frekvenco, gratis testno frekvenco za mobilno telefonijo 5G za triletno obdobje, bo v bistveni prednosti pred nekom drugim, ki tega ne bo imel, pri podelitvi koncesije, s tem pa bo tudi manjša konkurenca in manjša vrednost bodoče koncesije. Verjetno je tudi ta pomislek eden tistih, ki bi z dodatnim poglabljanjem, do katerega pa po mojem mnenju vseeno mora priti, nekako usmerjal družbo BTC, da je to frekvenco vrnila, ker bi nadaljnja vprašanja lahko bila verjetno bolj neprijetna, kot so ta, ki se postavljajo danes.

Gospod nekdanji minister Koprivnikar ni podpisal te odločbe. Formalno bi moral biti AKOS neodvisen, on po zakonu, smo prebrali, lahko daje usmeritve. Ampak ta slika pa je zaokrožila v medijih, na kateri se gospod Koprivnikar, bivši minister za javno upravo, bivši podpredsednik Vlade, fotografira, ko to odločbo izroča gospodu Mermalu, direktorju BTC, 1. junija, odločbo, ki jo je podpisala gospa direktorica agencije Tanja Muha. Zakaj je bilo to potrebno, če nima nič s tem? Slabe tri mesece zatem izvemo, da se je gospod Koprivnikar zaposlil v družbi BTC na nekem visokem položaju. Torej, vse to so okoliščine, ki - če bi uporabil besednjak Računskega sodišča ali pa Komisije za preprečevanje korupcije - vzbujajo utemeljen sum ne samo konflikta interesov, ampak še česa drugega. Tako mislim, da je normalno, da naša komisija, Komisija za nadzor javnih financ, sprejme odločitve oziroma sklepe, ki bodo omogočili, da se na eni strani razčistijo ta razmerja oziroma ti dogodki, ta konflikt interesov, vsa ostala ravnanja, ki so nastala v tem postopku. Ampak ne samo to, jaz mislim, da je prav, da enkrat končno temeljito pregledamo področje upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom, ki je omejena naravna dobrina, kot smo prej slišali, s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo. Da se ta revizija zgodi čim prej in da se s tem področjem začne bolj gospodarno, bolj ekonomično upravljati, predvsem v interesu, da bodo imeli uporabniki boljše storitve, bolj dostopne, in na drugi strani, da bo imel tudi državni proračun in davkoplačevalci večje koristi od tega. Seveda pa je tretja točka, mimo katere verjetno ne bo mogoče iti, tudi potrebna sprememba zakonodaje in zagotovitev preprečitve konflikta teh interesov, ki smo jim bili, kot smo videli, priče v tem konkretnem primeru.

Ob tem vprašanju se je pojavilo še eno vprašanje, ki bi ga veljalo tudi pogledati s strani pristojnih. Na spletni strani Erarja je bil objavljen podatek, da je družba BTC v času, ko je ministroval gospod Koprivnikar na Ministrstvu za javno upravo, bistveno povečala obseg poslov z državo. Jaz verjamem, da za to družbo ti zneski ne predstavljajo tako velike vrednosti, ampak za davkoplačevalce pa jih, ker po teh podatkih je bilo tej družbi od leta 2003 do 2016 nakaznih s strani Ministrstva za javno upravo dobrih 54 tisoč evrov, se pravi, povprečno 350 evrov na mesec, v času mandata gospoda Koprivnikarja, se pravi, v samo dobrih treh letih oziroma še manj, od začetka leta 2016 do septembra 2018, pa kar 820 tisoč evrov oziroma povprečno 46 tisoč evrov na mesec. Kaj le se je moralo zgoditi na nivoju storitev država-BTC za tako veliko spremembo in kakšne so bile te storitve, ki jih prej država ni koristila, če so bile za državo pomembne; to bi bilo treba izvedeti in to komisija seveda upravičeno pričakuje, da bo te podatke tudi dobila.

Prej sem omenil, da nekatere države, ki so pravočasno na nek pregleden in gospodaren način pristopile k podeljevanju, najprej k testni uvedbi, potem pa podeljevanju koncesij za mobilno telefonijo 5G, so iztržile znatne zneske. Gotovo je rekorder Republika Italija, kjer je podatek, da je za to koncesijo pridobila 6,5 milijarde evrov. Finska 77,6 milijona evrov, Španija 437,7 milijona evrov, Češka, kot ena manjših držav, v letu 2017 39 milijonov evrov, pri čemer je bila ta izlicitirana cena - to so bile vse cene dosežene na dražbah - sedemkrat višja od pričakovane. Slovenija je v letu 2014 za 4G od treh operaterjev prejela skoraj 150 milijonov evrov, za 4G. Torej, vsi ti podatki govorijo o tem, da je treba postopke peljati drugače in da taka praksa, kot je bila v tem konkretnem primeru, ni dobra. Gre za slabo gospodarjenje, za gospodarjenje, ki na eni strani preprečuje uvedbo storitev v nekem optimalnem času, na drugi strani pa vzbuja sum oziroma upravičen dvom, da so bili vsi ti postopki vodeni predvsem zaradi tega, da so bili zasledovani neki osebni interesi, osebne, pa tudi politične koristi, glede na to, da se vsa ta imena, ki so o tem odločala, nekako pojavljajo v bazenu ene politične skupine, torej v tem konkretnem primeru Stranke Mira Cerarja oziroma modernega centra.

Predlaganih je šest sklepov, ki govorijo o tem, da bi bilo treba v relativno kratkem času pridobiti poročilo glede upravičenosti, smiselnosti, gospodarnosti in koruptivnih tveganj podelitve brezplačnih frekvenc za testiranje in prihodnjo rabo 5G tehnologije gospodarski družbi BTC. In v tem poročilu bi morala biti tudi navedena in obrazložena ocena finančnih sredstev, ki bi jih prejela država, če bi se te frekvence podeljevale na javni dražbi. Pod 2 je predlagan sklep, da komisija Vlado poziva, da v roku 8 dni od sprejetja sklepa posreduje dokumentacijo in vse pogodbe, ki so bile sklenjene z vsemi prejemniki poskusnih frekvenc. Pod 3, da komisija pričakuje od KPK, NPU in Specializiranega državnega tožilstva, da prednostno obravnavajo oziroma preiščejo korupcijska tveganja in sume nezakonitosti pri podelitvi brezplačnih frekvenc za testiranje in prihodnjo rabo 5G tehnologije, in da v roku 30 dni od dneva sprejetja tega sklepa pripravijo in pošljejo komisiji poročilo glede tega primera. Pod 4 komisija priporoča Računskemu sodišču, da opravi izredno revizijo projekta podelitve brezplačnih frekvenc. Pod 5, da Vlada v roku 30 dni od prejema tega sklepa pripravi in pošlje seznam komisiji, tudi seznam vseh nakazil med družbo BTC in Ministrstvom za javno upravo v času ministrovanja gospoda Koprivnikarja kot ministra, z namenom porabe teh sredstev. In pod 6, komisija se obrača tudi na strokovno javnost, na Forum za digitalno družbo in Sekcijo operaterjev elektronskih komunikacij pri Gospodarski zbornici Slovenije, da se opredeli glede podelitve brezplačnih frekvenc za testiranje in prihodnjo rabo 5G tehnologije, predvsem z vidika smotrnosti in transparentnosti. Sklepi so pa v pisni obliki, jaz sem jih samo kratko povzel.

Hvala lepa.