Najlepša hvala.

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci, članice in člani obeh odborov! Želel bi vas seznaniti z izhodišči za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo 16. oktobra 2018 v Luksemburgu.

Na dnevnem redu so naslednje teme: 1. točka, priprava zasedanja Evropskega sveta 18. oktobra 2018; 2. točka, nadaljnje ukrepanje po zasedanju Evropskega sveta; 3. točka, pravna država na Poljskem (obrazloženi predlog v skladu s členom 7/1 Pogodbe o Evropski uniji); 4. točka, vrednote Unije, Madžarska (obrazloženi predlog v skladu s členom 7/1 Pogodbe o Evropski uniji); 5. točka, večletni finančni načrt 2021-2027.

Glede 1. točke - priprava zasedanja Evropskega sveta 18. oktobra 2018. Predsedstvo je nedavno sporočilo, da bo zamenjalo predvideni vrstni red obravnave vsebinskih točk na zasedanju. Tako se bo Svet za splošne zadeve najprej posvetil pripravam na zasedanje Evropskega sveta, ki bo 18. oktobra 2018 v Bruslju. Voditelji se bodo takrat osredotočili na vprašanja, povezana z migracijami, notranjo varnostjo ter na zunanjepolitične teme.

Če dovolite, bi več o samem zasedanju in vsebini sklepov povedal in podrobneje predstavil naša stališča v nadaljevanju, pri naslednji točki te seje v okviru predstavitve Predloga izhodišč za udeležbo predsednika Vlade Republike Slovenije, gospoda Marjana Šarca, na zasedanju Evropskega sveta 18. oktobra 2018 v Bruslju; gradivo ima oznako stopnje tajnosti interno.

2. točka - nadaljnje ukrepanje po zasedanju Evropskega sveta. Svet za splošne zadeve se bo seznanil tudi z uresničevanjem do sedaj sprejetih sklepov Evropskega sveta, in sicer na podlagi dokumenta, ki ga je pred kratkim pripravil Generalni sekretariat Sveta. Slovenija, tako kot do sedaj, podpira redno spremljanje implementacije zavez.

3. točka - pravna država na Poljskem. Svet bo ponovno obravnaval stanje na področju spoštovanja pravne države na Poljskem. Govorimo o nadaljevanju procesa v skladu s prvim odstavkom 7. člena Pogodbe o Evropski uniji, katerega cilj je zagotoviti spoštovanje skupnih vrednot EU, med katerimi je tudi pravna država. Naj dam samo še pojasnilo, prvi odstavek 7. člena v končni fazi ne predvideva sankcioniranja države kršiteljice, ki je predviden v drugem odstavku, temveč je mehanizem, s katerim se ugotavlja, torej Svet ugotavlja stališče in očitno tveganje hujše kršitve skupnih vrednot iz pogodbe. Septembra je na zasedanju Sveta za splošne zadeve potekalo drugo zaslišanje Poljske. Ostale države članice in Poljska so oziroma smo imele možnost predstaviti ter argumentirati stališča glede reforme sodstva. Gre za področje, ki ga je Evropska komisija v dialogu, ki ga je pred obravnavo na Svetu vodila s Poljsko, identificirala kot posebej problematično. Na tokratnem zasedanju Sveta za splošne zadeve pa ni predvideno nadaljevanje zaslišanja, temveč se bo Svet seznanil s trenutnim stanjem na področju vladavine prava na Poljskem. Evropska komisija je namreč septembra vnovič izrazila zaskrbljenost nad razmerami v tej državi članici. Pričakujemo, da bo tokrat poročala tudi o sprožitvi poljskega primera pred sodiščem EU. Gre za konkretne določbe pravnega reda, ki jih Poljska naj ne bi spoštovala. Posebej se izpostavlja kršitev neodvisnosti sodstva s sprejetjem novega zakona o vrhovnem sodišču. Načelno stališče Slovenije je, da moramo v sami Evropski uniji ohraniti sprejeta načela in skupne vrednote, med katerimi je tudi pravna država. Tako zaradi nas samih kot zaradi držav, ki se pripravljajo na članstvo, skrb za zagotavljanje spoštovanja tega načela je skupna odgovornost institucij in držav znotraj EU. Skupne vrednote opredeljuje 2. člen Pogodbe o Evropski uniji, ščiti pa jih njen 7. člen. Slovenija sodi, da je ta pomemben zlasti v luči krepitve dialoga o zagotavljanju spoštovanja skupnih vrednot Evropske unije.

4. točka, ki bo na seji, bodo vrednote Unije, Madžarska. Avstrijsko predsedstvo bo predstavilo aktualno stanje glede postopka v skladu s prvim odstavkom 7. člena Pogodbe o EU glede Madžarske. Evropski parlament je namreč septembra z dvotretjinsko večino vseh oddanih glasov sprejel resolucijo, s katero poziva Svet, naj ugotovi obstoj očitnega tveganja, da bi Madžarska lahko huje kršila temeljne vrednote Unije. Širša razprava na tem zasedanju sicer ni predvidena. Slovenija, tako kot ostale države članice, obsežno poročilo, poudarjam, obsežno poročilo Evropskega parlamenta in dosedanje odgovore Madžarske še proučuje; ocenjujemo, da bo potreben dodaten čas za poglobljeno oceno. Koristno bi bilo tudi imeti jasnejšo sliko glede samega postopka glasovanja v Evropskem parlamentu. Madžarska namreč pred sodiščem EU izpodbija pravno vzdržnost resolucije glede štetja glasov; gre za vzdržane glasove, ali se štejejo kot oddani ali kot neoddani glasovi.

5. točka - večletni finančni okvir 2021-2027. Svet za splošne zadeve bo pregledal dosedanji napredek in opravil razpravo o nekaterih elementih večletnega finančnega okvira. Zaenkrat poteka razprava o večletnem finančnem okviru v glavnem na tehnični, delovni ravni. Delo je trenutno usmerjeno predvsem k identifikaciji ključnih odprtih vprašanj po posameznih poglavjih in oblikovanju možnih opcij za njihovo reševanje. Prvo politično razpravo Evropskega sveta glede večletnega finančnega okvira pričakujemo nekje decembra letos. Ne pričakujemo pa, da se bodo voditelji takrat že pogajali o večletnem finančnem okviru. Glede na napovedi bo razprava na zasedanju Sveta za splošne zadeve potekala glede sledečih poglavij: horizontalne zadeve, konkurenčnost, kmetijstvo in naravni viri, varnost in obramba ter administracija EU. Ostala poglavja, med katerimi je za Slovenijo vsekakor ključna kohezijska politika, pa tudi migracije, bo Svet za splošne zadeve obravnaval na prihodnjih zasedanjih. Na področju konkurenčnosti smo naklonjeni povečanju sredstev za digitalizacijo kot tudi za znanost in raziskave. Na področju infrastrukture naj se ohrani zadostna sredstva v okviru instrumenta za povezovanje Evrope ob hkratnem primernem obsegu sredstev za kohezijske politike. Pri skupni kmetijski politiki ugotavljamo, da so bili še posebej na področju razvoja podeželja rezi preveliki, zato bomo v pogajanjih vsekakor želeli omiliti predlagani padec sredstev. Nismo naklonjeni konvergenci neposrednih plačil med državami članicami, prav tako želimo na področju razvoja podeželja ohraniti obstoječe stanje nacionalnega sofinanciranja. Na področju varnosti in obrambe smo večkrat poudarili, da gre za izzive, ki zahtevajo dodatna sredstva v proračunu. Zato se strinjamo s predlogi komisije za dodatno povečanje obsega sredstev tako na področju notranje varnosti kot na področju obrambe. Glede administracije se strinjamo, da je zlasti v luči novih izzivov, s katerimi se sooča Evropska unija, še posebej na področju migracij in zunanjih odnosov treba zagotoviti ustrezen obseg sredstev za delovanje institucij znotraj EU.

Gospoda predsedujoča, hvala lepa za priložnost, da sem predstavil izhodišča.