Govor

dr. Franc Trček

Hvala lepa za besedo.

Bom poskušal biti kratek na način zgodb Turgenijeva, da mi ne bo lovskih, da mi ne bo gospod predsedujoči prehitro segal v besedo. Nadaljeval bom tukaj kjer je govorec pred menoj končal. Ja, res je, da imamo s kohezijo, tukaj sem si zapisal, dvojni, pa sam bi v bistvu rekel, nek trojni hendikep. En hendikep je ta, z vsem dolžnim spoštovanjem do resornega ministra, da ne govori angleščine, ki je pač Linquee Francais tovrstnega sporazumevanja, kar je, ne bom stavka nadaljeval, navsezadnje tudi odgovornost nekoga, osebe ki je bila predsednica Vlade Republike Slovenije.

Drugi hendikep je to kar je kolega povedal. Jaz razmišljam zadnje dni, saj mi smo v bistvu bolj po zaslugi bivše koalicije zapravili leto 2018. Zadnja resna seja, kdaj smo jo imela, zadnja resna seja je bila proračunska, konec 2017. Saj potem ste pa najprej razpadali pa Cerar je taktično odstopil.

Tretji hujši hendikep je, časa ne moremo zavrteti nazaj, smo postali srednješolka ali srednješolec znotraj EU, da očitno mi ne znamo kohezije. Jaz sem že večkrat, še recimo, ko je bila gospa Bulec tukaj, takrat na hearingu tulil pa predlagal neke zadeve, terenski back office in tako naprej. Dobro, kolega pred menoj ni povedal, pač Brexit. Anglija gre stran. To je, koliko, desetina proračuna in je tukaj zgodba. Ni povedal tudi nek drugi del. Manj penez dobimo tudi v nekem delu ker smo bolj razviti. Žal je tukaj del iz katerega jaz prihajam, manj razvit in bo na srečo dobil več v tej kohezijski ovojnici, kar bo spet povzročilo neke turbulence. Že minister je že na hearingu govoril kako bo nam, če rečem, Štajercem, Prekmurcem, Korošcem izpulil neke peneze, ker se bomo argumentiramo tepli, ne z rokami, z argumenti. Neka zadeva tukaj je, da se potem tako navrže. Veste, ne vem, saj sem doktoriral z digitalizacijo, reči kar tako, pa ni tukaj zdaj kriv državni sekretar, ki je v to padel navsezadnje kot novi, bomo dali več za digitalizacijo, bomo dali več za znanost, raziskave. Super. Ampak mene potem zanimajo vsebine ali če hočete z jezikom Bruslja na katere pilar se bomo mi koncentrirali s kom se povezujemo, ker tako se dela kohezijska politika. Veste, in potem pridemo do neke nesrečne zgodbe. Mi imamo tisto predstavništvo pri EU, potem imamo pa, kaj je že, znanstveno nekaj, locirano nekje če niste premestili na obrobju Bruslja. Jaz sem hotel sestanek delati kot partner enega velikega evropskega projekta, sem to videl in potem se mi je belgijski partner usmilil. Potem greš pa mimo Šumana, pa ima županja Osjek, ki je vmes bankrotirala na neki športni dvorani za rokomet, svoje predstavništvo. Pa imajo Hrvatje devet tovrstnih izpostav. Dubrovnik eno boljših mimogrede. Veste, o teh zadevah bi se morali na neki zaprti seji resno pogovoriti, pa o tistih 9,7 milijard najti milijonček ali dva za to. In to je, bom rekel, pri ljudeh, ki resno delamo politiko obče znano, ampak je tisto z glavo ob zid. Ta ZUJF je neka večna mantra za nemišljenje. Ampak da ne bom predolg, jaz bi rad vseeno malo mesa videl na teh kosteh. Ko rečemo digitalizacija, znanost, raziskovanje - kaj, katere vsebine, s kom se dogovarjamo, kako? Kmetijstvo več, seveda pozdravljam, ampak ne razdrobljeno kot sedaj. Ne na infrastrukturi bomo gradili krožišča, tudi polovico njih preveč. Na kmetijstvu bomo pa kupovali traktorje. Dejansko tu se postavlja spet vprašanje kaj bo vsebina tega. Postavlja se seveda vprašanje od kod več penez za kmetijstvo, na račun česa? 30 milijard bo šlo na obsedenost z varnostno politiko. 6 milijard bo šlo - za kaj? Da bomo za Nato malo mostove pojačali. Ali je tu mogoče denar, ki bi ga dali v kmetijstvo? Več kot trikrat več se bo ta varnostni del dvignil in se bojim, da bodo tu, ne vem, neke fabrike služile na uniformah, pa orožarska industrija bo služila, pa še kdo. Ne vem, če bo to blazno prispevalo k varnosti v Evropi. Si upam kar tako hipotezo potegniti, da dosti manj. Trikrat se bo ta znesek v novi perspektivi povečal. Pa mogoče bi del teh milijard, ne vem, moral iti v neka okolja, kar sem že prejšnjič govoril, kjer pač velika večina nas ljudi hočemo živeti doma v nekem varnem okolju. To imamo v bistvu v malih vretenčarskih možganih, da ne bom nekako predolg. Vprašanji sta bili digitalizacija, znanost, raziskovanje, katre vsebine v povezavi s kom, kmetijstvo, od kje penezi, v razrezu proračuna in spet katere vsebine, ker jaz vedno rečem, mi imamo v bistvu štiri in pol oziroma pet proračunov. In državni zbor je v osnovi skrbnik vseh. Direktno smo skrbnik tega proračuna in direktno smo skrbnik proračunov občin, obeh blagajn plus razvojnega proračuna spet bolj direktno na pol indirektno, kar je v bistvu to, kar imenujemo kohezija. In se mi zdi, da se tega nekako premalo zavedamo.

Če se dotaknem še na kratko vladavine prava, tu niso tako blazno nedolžne zgodbe kot bi jih desnica vedno bolj populistično prazno radikalna, nevsezadnje angleška desnica skuhala Brexit, pa se sedaj ne znajo odgodljati ven, zakuhala. Veste, na Poljskem gredo nazaj v neko zgodbo nekih režimov do katerih jaz nimam simpatij, čeprav se to Levici pogosto očita, iz katerih smo šli in iz katerih smo hoteli oditi. Mi imamo relikt tega tudi v Sloveniji, pa mi je žal, da bivši minister ni storil kar je napovedoval in kjer se jaz strinjam, sedaj že rahlo odhajajočo gospo na Ustavnem sodišču. Tretja veja oblasti bi si morala sama žegnati sodnice in sodnike rednih sodišč, ne pa da jih mi tukaj v parlamentu. Pa če slučajno to preči običajno nekoga, ki se je našel v številnih sodnih procesih verzus Janezu Janši, pa vemo kakšna je zgodba. Tu bi hotel neko bolj odločno držo Slovenije.

Glede Madžarske, seveda, sosede moraš poskušati razumeti, s sosedi živiš, ne moremo se odrezati, pa se vreči nekam sredi Atlantika kot otok. Je pa seveda nujno treba imeti neka jasna stališča tudi v zunanji politiki. Kolega Gruden je, recimo, o tem pisal v neki kolumni v Verču pred kratkim. Če si človek le prebere: «Koristno bi bilo tudi imeti jasnejšo sliko glede samega postopka glasovanja.« Tu se pa vprašam, počakaj, dobro jutro, kaj komu tu ni jasno?! Saj Evropski parlament ima zelo dobro narejen portal, kjer lahko gledam, ne vem, kako njihovem KPK gospod Peterle prijavi, koga tam in tam povabijo, da gre predavati o raku, kaj šele kako je kdo glasoval, kaj je kdo na sejah delal. Če pa imamo mi problema, ne vem, v analitiki Mladike, se pa dajmo na zaprti seji pogovarjati, pa poznam kar nekaj mladih ljudi, pa naredimo neke druge in drugačne jable(?), ki bodo delali to analitiko. Kje je v bistvu tu problem? In neko tako cagavo stališče Slovenije, ko neke sosede, kjer tam gospod, ki ga vsi omenjajo kot oligarha, to je citat, celo financira neke milijonske zneske v neko antie propagando, financira tudi slovensko vedno bolj radikalno desnico preko nekih zelo prozornih obvodov, pa očitno to nobenega, razen mene, ne moti, ker je to direktni poseg v notranjo politiko sosednje države. In potem, ko dobiš še neko tako stališče se vprašaš, saj ne vem, če bi malo karikiral, kaj, ali zapremo sedaj Mladiko ali kaj? Zakaj jo v bistvu sploh imamo, pa ne bi rad bi žaljiv do cele vrste ljudi, ki jih tam poznam in ki resno delajo. In da ne bom predolg, hočem neko pojasnilo, čemu je to stališče takšno kot je. Ker se mi zdi, da je nesprejemljivo, veste, zlasti v luči, ker in prejšnja vlada in ta vlada in še kakšna vlada pred njo je namesto, da bi malo globlje mislila zunanjo politiko, veste, in Malta in Islandija in še kdo ima resen inštitut za majhne države. Zakaj ga nimamo mi? Kdaj ga bomo imeli, pa bi ga morali imeti. Majhna država je draga, pogosto je predraga. Če si majhen ne pomeni, da si lahko neumen in nemisleč. Skratka, v tej luči se mi zdi takšno stališče vizavi tega, da se tako zelo rada uporablja fraza »Slovenija je med jedrnimi državami EU«, dobro jutro!? To je pač zanikanje neke osnovne logične operacije. Jaz sem po osnovni izobrazbi naravoslovno matematični tehnik smer uporabna matematika. In kaže tudi ali na neko absolutno nekoherentnost zunanje politike Slovenije, ki bo pač malo kakor bo veter zapihal, pa kako nas bo kdo kje, da ne dokončam stavka, stisnil ali pa, kar je še hujše, kaže na splošni izostanek nečesa, kar bi resno imenoval zunanja politika. Toliko nekako na kratko. Upam, da dobim odgovore na ta tri vprašanja. Pa verjetno bi bilo res smiselno razmisliti, da bi pa vseeno na pozicijo nekoga, ki se na funkciji ministra pogovarja o naslednji koheziji, dali nekoga, madona, ki lomi vsaj toliko angleščine kot jo lomim jaz sam in jo tudi razume. Veste, to je bolj ključno. Slavoj Žižek ima tudi zelo močan akcent, ampak zelo dobro razume kaj se komunicira v angleščini. In to je nek, bom rekel, bejont šalabajzeraj, če se tako izrazim. Hvala.