Hvala.

To je tisto, pri nas se pravne akte razlaga namesto, da bi se upoštevalo tisto, kar je zapisano, zato pa smo v taki godlji na sploh v državi in se zakoni in pravni akti uporabljalo ad personam ne pa ad rem, to se pravi, da se glede na priimke odloča ne pa glede na dejstva.

Kar se tiče te zadeve. Poslovnik ni jasen, v 73. členu sploh ni jasen Poslovnik. Namreč, v zvezi s tem členom je ogromno nejasnosti. Na koncu izredne seje sem si pogledal razlago drugega odstavka 73. člena, ki se nahaja na straneh 138. do 141., da bom tudi jaz eksakten, to sem prej slišal s strani. In sicer, ta razlaga je razdeljena na tri točke in nejasnost se pojavi v 3. točki omenjene razlage, katera se sklicuje na deseti odstavek 21. člena Poslovnika. In sicer v desetem odstavku je napisano: »Če odločitve Kolegija o zadevah iz šestega odstavka tega člena razen zadev iz četrte in osme alineje v petih dneh po sprejeti odločitvi o zadevah iz prve alineje pa v roku iz tretjega odstavka 43. člena tega Poslovnika pisno nasprotuje najmanj ena petina poslancev. O odločitvi Kolegija odloča Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu.« Glede na obrazloženo je potrebno postaviti vprašanje, ker je podana razlaga drugega odstavka 73. člena Poslovnika in sicer v treh točkah me zanima kako je lahko podana tako nejasna razlaga v 3. točki, katero se sklicuje na deseti odstavek 21. člena h kateri se nanaša na četrto in osmo alinejo šestega odstavka 21. člena, navedenih šesti odstavek pa ima le sedem alinej? To je že ena taka hecna. Ne vem, ali gre za sistemsko nejasnost. Po Ustavi morajo biti zakoni jasni in razumljivi to je v skladu z ustavnimi načeli. Še naprej. Ali lahko v primeru, ko na seznamu razpravljavcev poslanci kateri še nimajo potrjenega mandata in je slednje postopkovno sporno zahteva uporaba drugega odstavka 73. člena smiselna, saj gre za meritorno odločitev glede vprašanja statusa in delovanja poslanca? Tako da namen uporabe drugega odstavka 73. člena je, da ima poslanska skupina pravico do prekinitve dela seja, če se poslanci pred glasovanjem na podlagi razprave in dejstev, iz razprave še enkrat posvetujejo glede vsebine točke in to smo mi nameravali glede vsebine točke. Razprava je bila v tem ali smejo tisti biti na listi v naprej določeni, ko še niso izvoljeni ali lahko skratka se dela tako kot komu paše. No, glede na to, da je Državni zbor zasedal kmalu po konstituiranju in glede na to, da velika večina poslancev prvič opravlja to funkcijo menim, da je potrebno Poslovnik v drugem odstavku 73. člena razlagati tudi tako, da se ugodi poslanski skupini prekinitev v obsegu do 45 minut, da se opravi posvetovanje glede situacije katera se je pripetila na omenjeni seji. Ta situacija je bila nekaj posebnega, kaj takega se še ni zgodilo, zato sodim, da bi bilo to potrebno. Slednji argumenti trčijo ob 81. in 82. člen Ustave Republike Slovenije, saj se neposredno nanaša na potrditev mandata poslanca ter kdaj je tista presečna časovna točka, ko se sme slednji uvrstiti na seznam razpravljavcev, kajti na ta seznam je lahko uvrščen le poslanec, ki ima potrjen mandat. In postopek priglasitve poslanca k razpravi ureja 80. člen Poslovnika, ki v zvezi z obrazložitvijo na 9. izredni seji dne 26. septembra po neuporabi tega drugega odstavka 73. člena Poslovnika povzroča več vprašanj kot odgovorov. Jaz mislim, da bo imela poslovniška komisija strokovni del poslovniške komisije kar nekaj dela, da bo to zadevo ali razčistil za naprej in pojasnil in decidirano napisan kaj je potrebno narediti, jaz mislim, da je treba tudi v drugih členih ta Poslovnik malo prevetriti. Hvala.