Hvala za besedo.

Glede na vaše uvodno pojasnilo, gospa predsednica, o vsebini današnje razprave se bom tudi jaz omejila na razpravo o razlagi drugega odstavka 73. člena poslovnika. Čeprav se dejansko nanaša pobuda predlagatelja, gospoda Jelinčiča, na moje vodenje 9. izredne seje Državnega zbora 26. septembra 2018.

Po mojem razumevanju poslovniške določbe 73. člena, natančneje, drugega odstavka, je vsebina, smisel in pomen omenjenega člena jasen in določen. V skladu z že sprejeto razlago poslovnika, ki jo je, kot rečeno, že Komisija za poslovnik sprejela leta 2002, je tolmačenje 73. člena poslovnika enako razumela, kot sem ga tolmačila jaz na že omenjeni izredni seji Državnega zbora. In še več, kdor si je pogledal to razlago, je lahko videl, da je bila podana na pobudo, ki je izražala zelo jasno vprašanje takratnega predsednika Državnega zbora, in da je bilo takratno dejansko stanje, ki je privedlo do tega, da je pobuda za razlago sploh bila vložena, zelo podobno dejanskemu stanju, ki smo ga imeli na naši izredni seji 26. septembra 2018. Pa naj citiram vprašanje, glasilo se je takole: »Ali lahko na seji Državnega zbora zahteva vodja poslanske skupine odmor za posvetovanje v poslanski skupini pred vsakim odločanjem, tudi na primer pred odločitvami v zvezi z določanjem dnevnega reda seje, pred odločanjem o zahtevi iz desetega odstavka 21. člena, ali pa to velja le za vsebinska odločanja pri posamezni točki dnevnega reda seje Državnega zbora?« Razlaga, ki jo je nato sprejela Komisija za poslovnik, v širši obrazložitvi pravi med drugim tudi naslednje (citiram): »Smisel pravice poslanske skupine do prekinitve dela seje je v tem, da se poslanci pred glasovanjem na podlagi razprave in dejstev iz razprave še enkrat posvetujejo glede vsebine točke.« Drugi odstavek 73. člena poslovnika torej opredeljuje situacijo, ko Državni zbor pred glasovanjem o neki točki dnevnega reda - in naj spomnim tukaj, da pri 2. točki, tako kot ste sami že izpostavili, na 9. izredni seji sploh ni bilo glasovanja. Pa vendar, določba, o kateri danes razpravljamo, je še posebej skupaj z razlago dejansko zelo jasna, zelo določna in govori o prekinitvi, ki jo je mogoče odrediti pred meritornim, torej pred vsebinskim odločanjem. Po mojem razumevanju poslovnika - in verjamem, da imam pri tem vprašanju kar nekaj somišljenikov - je določba drugega odstavka 73. člena jasna že na podlagi samega besedila poslovnika. Razlaga po mojem mnenju niti ne bi bila potrebna, ker pa jo imamo, pa še toliko bolj potrjuje, da je moja odločitev na izredni seji Državnega zbora bila pravilna in v skladu s poslovnikom. Omenjena določba poslovnika ne dopušča drugačne razlage, po mojem mnenju, pa če se še tako zelo trudimo iskati razloge zanjo. Namreč, treba je vedeti, da pri razumevanju in razlagi pravnih norm, kar dejansko poslovniška določila so, veljajo določena pravila, po katerih se moramo ravnati, ko iščemo smisel, pomen in namen pravne določbe, in nikakor ne gre tako, da bi si lahko vsak sam razlagal določeno pravno normo po svoje in v primeru, recimo, trenutnega dejanskega stanja razlagal čisto mimo njenega bistva in smisla. Zato je treba tudi danes to upoštevati, ko obravnavamo vprašanje, ali je potrebna še dodatna razlaga oziroma drugačna razlaga 73. člena poslovnika.

Naj omenim samo na hitro, ne bi vas rada dolgočasila s pravno teorijo, s pravili in teorijami, ki veljajo pri razlaganju pravnih norm, pa vendar. Že po pravilih jezikovne razlage, ki govori o tem, da se pravna norma uporabi povsem mehanično, torej, da se njeno bistvo in pomen izluščita iz jezikovnih znakov, je določba drugega odstavka 73. člena zelo jasna: predsedujoči prekine delo Državnega zbora, če pred odločanjem to zahteva vodja poslanske skupine. Tudi če omenjeno določbo razlagamo s pomočjo logične razlage, ki je dejansko le naslednja stopnja jezikovne razlage, in z uporabo te razlage dejansko izluščimo tisti pomen norme, ki logično sledi uporabljenim jezikovnim izrazom, ali pa recimo s pomočjo teleološke razlage torej namenske razlage, s pomočjo izluščimo cilj pravne norme je rezultat popolnoma enak. Cilj oziroma namen oziroma pomen norme v drugem odstavku 73. člena je, da omogoči poslanskim skupinam, da se pred odločanjem pri posamezni točki dnevnega reda v skladu s sprejeto razlago Poslovnika pa je tudi jasno zapisano, da mora iti za meritorno odločanje torej za vsebinsko odločanje Državnega zbora v zvezi s sprejemanjem aktom Državnega zbora se torej lahko poslanska skupina posvetuje o vsebini, si razjasni morebitna vprašanja, ki so se pojavila tekom razprave ter uskladi stališča in odločitev glede glasovanja. Tako da glede na vse to menim, da ni nobene potrebe po tem, da bi se spremenili oziroma da bi spremenili, dopolnili ali kako drugače sprejeli kakršnikoli drugačno razlago 73. člena Poslovnika, ker je Poslovnik tu zelo jasen. Jasno izraža namen omenjene določbe. Kot sem poudarili, če ni glasovanja ne more priti do prekinitve seje, zaradi posveta poslanske skupine pred odločanjem - o tem namreč govori Poslovnik v omenjenem členu. Nenazadnje, kljub temu, da bom z zadnjim stavkom prekoračila vsebino današnje razprave. Moje ravnanje na 9. izredni seji 26. septembra je bilo v skladu s Poslovnikom Državnega zbora.

Hvala.